Pariški tožilec je sporočil, da so dvema od samomorilskih napadalcev, ki so se razstrelili ob stadionu Stade de France, odvzeli prstni odtis 3. oktobra v Grčiji, od koder naj bi prišla v Francijo.

Teden po terorističnih napadih so oblasti v Franciji identificirale še enega napadalca. Kot smo poročali, so takoj po napadu ob posmrtnih ostankih enega izmed samomorilskih napadalcev odkrili potni list, ki naj bi pripadal sirskemu državljanu, ki je bil kot prebežnik Ahmed Almuhamed popisan na grškem otoku Leros, vendar pa še vedno ni bilo potrjeno, ali je potni list pristen. V Grčiji je bil takrat popisan še en napadalec.

Aretirali 107 ljudi
Francoski preiskovalci so sicer dober teden po terorističnih napadih izvedli 793 hišnih preiskav in aretirali 107 ljudi. Zaradi sumljivega paketa pa so v Airbusovi tovarni v Franciji iz poslopja evakuirali 200 ljudi. Francoski minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve je sporočil, da so od 107 aretiranih priprli 90 oseb, 164 osumljencev ostaja v hišnem priporu. V policijskih akcijah so zasegli tudi 174 kosov orožja in 250.000 evrov gotovine. V Belgiji po četrtkovih policijskih akcijah, v katerih je bilo pridržanih devet ljudi, v priporu ostajajo štirje, osumljeni sodelovanja v terorističnih dejanjih.

Identificirali tretje truplo
Medtem je francoska policija sporočila, da so v stanovanju v pariškem predmestju Saint-Denis, v katerem so ubili dva osumljenca, med njimi snovalca petkovih napadov Abdelhamida Abaaouda, odkrila tretje truplo. To ne pripada ženski, kot so sprva domnevali, temveč moškemu, ki se je razstrelil in čigar identiteta še ni znana. Tožilstvo je sporočilo, da so pod ruševinami v stanovanju našli tudi truplo sestrične Abaaouda Hasne Aitboulachen. Francoska policija je sicer aretirala osem ljudi.

Župan Saint-Denisa je sporočil, da bodo morali iz zgradbe, kjer je francoska policija v sredo izvedli omenjeno akcijo, preseliti 70 ljudi, med njimi 28 otrok, saj je zgradba popolnoma uničena. V spopadu z domnevnimi teroristi je policija izstrelila 5.000 nabojev.

Francija za skupno akcijo proti Islamski državi
Po napadih v Parizu, Libanonu, Turčiji in Tuniziji ter sestrelitvi ruskega letala si Francija želi, da bi se z odlokom Varnostnega sveta Združenih narodov vse sposobne države pridružile boju proti Islamski državi v Siriji in Iraku. Francija je v četrtek 15-članskemu svetu razposlala osnutek resolucije, v katerem države članice poziva, naj "podvojijo in uskladijo svoja prizadevanja za preprečitev in zatrtje terorističnih dejanj", za katere je odgovoren IS. Članice še poziva, naj na območju pod nadzorom IS-ja sprejmejo "vse potrebne ukrepe" in okrepijo prizadevanja za zajezitev toka tujcev, ki odhajajo na tuja bojišča. Do poziva prihaja v času, ko Rusija pri ZN-u išče zeleno luč za mednarodno vojaško akcijo proti IS-ju. V sredo je Rusija predložila osnutek besedila, ki države poziva k usklajenim vojaškim dejavnostim z vlado sirskega predsednika Bašarja Al Asada, kar je Velika Britanija z vetom zavrnila.

Na Švedskem prijeli osumljenca za načrtovanje napada
Medtem je švedska policija po dvodnevnem iskanju po vsej državi aretirala 25-letnega Iračana Mutarja Muthano Madžida zaradi suma, da je načrtoval teroristični napad. V državi od srede velja višja stopnja varnosti po terorističnih napadih v Parizu, v katerih je bilo pred tednom dni ubitih 129 ljudi. Aretirali so ga v četrtek popoldne med hišno preiskavo azilnega centra v mestu Boliden na severovzhodu države.

Njegove povezave z napadalci v Parizu niso ugotovili, je pa švedska obveščevalna agencija Sapo poudarila, da napadi v Parizu kažejo, kako je IS razširil svoj doseg v Evropi. Švedska bo začasni nadzor, ki so ga uvedli 12. novembra, na mejah podaljšali do 11. decembra. Na Švedskem je bil zadnji islamistični napad leta 2010, ko se je moški razstrelil na nakupovalni ulici v Stockholmu in pri tem ranil dva človeka.

Izredne razmere v Franciji do 25. februarja
Predlog o podaljšanju izrednih razmer za tri mesece pa je potrdil tudi zgornji dom francoskega parlamenta, potem ko je to že v četrtek storil spodnji dom. Senat je podaljšanje podprl s 336 glasovi za in 12 proti.

Zakon določa, da se izredne razmere, ki so bile razglašene 14. novembra, dan po najhujših terorističnih napadih v Franciji, podaljšajo za tri mesece. Obdobje bo začelo teči 26. novembra in bo trajalo do polnoči 25. februarja naslendje leto. Predlog zakona poleg podaljšanja izrednih razmer predvideva spremembe več zakonov. Med drugim zaostruje pravila glede hišnega pripora, v času izrednih razmer omogoča prepoved organizacij, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu redu, in zaostruje nadzor nad tujimi borci.