Tobak in cigaretni dim vsebujeta veliko količino za človeka nevarnih sestavin. Nikotin, ogljikov monoksid in cigaretni katran so tri najbolj škodljive sestavine cigaretnega dima. Nikotin in ogljikov monoksid neposredno ne prizadeneta dihalnih organov, posredno pa poškodujeta srce in ožilje in povzročata odvisnost in posledično stalno uživanje tobačnih izdelkov. Katran neposredno učinkuje na dihalne poti in jih poškoduje.

Cigaretni dim vsebuje številne rakotvorne snovi. Od desetih bolnikov s pljučnim rakom jih je v povprečju devet kadilcev. Zaradi kajenja je večja možnost razvoja raka dojke, raka materničnega vratu, levkemije, kožnega raka, raka trebušne slinavke in raka v otroštvu. Kajenje je tako na prvem mestu med vzroki umrljivosti, ki bi se jih dalo preprečiti, v povprečju pa ubije več ljudi kot prometne nesreče, samomori, aids in nalezljive bolezni skupaj.

Zastrašujoče statistike
Med kadilce se prišteva približno tretjina odraslih moških. Zaradi tobaka vsakih osem sekund umre en človek, bolezni, povezane s kajenjem, pa tako ubijejo enega izmed desetih prebivalcev našega planeta. Na leto zaradi kajenja umre štiri milijone ljudi, in če se bo to nadaljevalo, bo do leta 2030 kajenje ubilo že vsakega šestega Zemljana. Samo zaradi kajenja je v Veliki Britaniji umrlo kar 12-krat več ljudi kot v drugi svetovni vojni.

Kajenje sicer upada v razvitih državah, v državah v razvoju pa se število kadilcev povečuje. V ZDA se je od sredine 60. do sredine 90. let število kadilcev zmanjšalo za skoraj polovico, v državah v razvoju pa se poraba tobaka in tobačnih izdelkov poveča vsako leto za skoraj štiri odstotke.

Na svetu vsak dan prodajo 15 milijard cigaret, kar je približno deset milijonov vsako minuto.
Tobačno industrijo nadzoruje le nekaj velikih ameriških, britanskih in japonskih multinacionalnih družb.

Vsak dan začne kaditi do 100.000 otrok
Še bolj strašljive so statistike za mlajšo populacijo. Na svetu vsak dan prvo cigareto prižge med 80.000 in 100.000 otrok, več kot polovica njih živi v Aziji, med najstniki, starimi med 13 in 15 let, pa kadi že vsak peti. Zaradi kajenja bo kar četrtina otrok umrla veliko prezgodaj.

Statistike kažejo tudi, da vsaj polovica tistih, ki začnejo kaditi v najstniških letih, kadi še naslednjih 15 ali 20 let, kaditi pa začnejo, ker imajo oglasi v tobačni industriji največji vpliv ravno na najstnike, ki so v svojih težavnih letih najbolj dojemljivi.

Države kot po tekočem traku omejujejo kajenje
Vedno več držav se nevarnosti kajenja zaveda in ga skuša omejiti in tako prepričati ljudi, da kajenje opustijo ali vsaj pokadijo manj. Med evropskimi državami je prepoved kajenja na javnih mestih leta 2004 prva prepovedala Irska. Zgledu Irske so nato sledile še Italija, Švedska, Škotska, Norveška in Španija.

Vsaka država si zakon sicer razlaga po svoje in si ga je nekoliko prilagodila, zato se na primer v Španiji še vedno lahko kadi v skoraj vseh barih in restavracijah, a je delna omejitev kajenja po mnenju večine še vedno boljša kot nobena omejitev. Podoben zakon so letos sprejeli že v Franciji, sledile pa naj bi ji še Velika Britanija, Belgija, Severna Irska in Portugalska, tem državam pa se bo pridružila tudi Slovenija.

Ozaveščenost se širi čez meje Evrope
Tudi zunaj Evrope protikadilska kampanja narašča. Močno in napadalno protikadilsko kampanjo so začeli v Indiji. Avstralija, Brazilija, Kanada, Singapur in Tajska pa so na cigaretne škatlice natisnile velike napise, ki opozarjajo na škodljivost kajenja, kar je storila tudi Evropska unija.

Že J. W. Goethe je zapisal, da "kajenje naredi človeka neumnega, napravi ga nezmožnega, da bi mislil in pesnil ... Kajenje je huda nevljudnost ... to je nepriljudna nesramnost ...". Zdi se, da so besede pisatelja in pesnika v vseh državah po svetu vzeli resno in si začeli prizadevati, da bi to razvado odpravili oziroma jo kar najbolj omejili. Postavlja pa se vprašanje, ali je prepoved kajenja na javnih mestih edini in najučinkovitejši način za uničenje te grde razvade.

B. T.