Haitijska policija je ujela šest moških, ki so izvedli atentat na predsednika Moïseja in še zmeraj lovijo vodjo operacije, je v televizijskem prenosu sporočil vodja policije Leon Charles.

Ljudstvo je pozval, naj sodelujejo z varnostnimi silami in ne povzročajo nemirov. Pred policijsko postajo v prestolnici Port-au-Prince, kjer zadržujejo osumljence, se je namreč zbrala množica ljudi.

Med šestimi aretiranimi je tudi ameriški državljan, Reuters povzema intervju Washington Posta s haitijskim ministrom za volitve Mathiasom Pierrom.

Haitijski premier Claude Joseph je državljane pozval, naj ne "linčajo" osumljencev atentata in jih predajo policiji. Joseph je po umoru predsednika prevzel vodenje države.

Posebna odposlanka Združenih narodov za Haiti Helen La Lime je sporočila, da je Joseph prevzel vodenje v skladu z ustavo in bo vodil državo do volitev. Prebivalstvo je pozvala, naj odmislijo razlike in trenja po atentatu na predsednika.

Policija je med operacijo rešila tudi tri policiste, ki so jih zajeli napadalci, poroča BBC.

Atentat na predsednika v njegovi rezidenci

Zamaskirani oboroženi storilci so v sredo ob enih zjutraj po krajevnem času vstopili v rezidenco haitijskega predsednika Jovenela Moïseja. Ob tem so se izdajali za uslužbence ameriškega urada za boj proti mamilom. Ameriški veleposlanik na Haitiju Bocchit Edmond je zavrnil to možnost. Prepričan je, da so delo izvedli "profesionalni plačanci".

Haitijski premier Joseph je dejal, da so napadalci govorili angleško in špansko. Uradna jezika na Haitiju sta kreolski in francoski.

Sorodna novica Po atentatu na predsednika Haitija v državi izredne razmere

V predsednika izstreljenih 12 nabojev

Sodnik Carl Henry Destin je za medije razkril, da so na truplu predsednika Jovenela Moïseja našli 12 strelnih ran, tudi na čelu in prsih.

V času napada je bila poleg njega in žene Martine Moïse – ki je bila v napadu ranjena, a je njeno stanje stabilno –, doma tudi njuna hčerka Jomarlie, ki se je skrila v svoji spalnici. Še dve gospodinjski pomočnici naj bi napadalci zvezali.

Na Haitiju izredne razmere

Vodenje države po napadu je prevzel premier Joseph, ki je razglasil 15-dnevno izredno stanje in 15-dnevno žalovanje. Razglasitev izrednih razmer daje vladi pooblastila, da na pomoč policiji vpokliče vojsko in da omeji državljanske svoboščine.

Predsednik Moïse je sicer ravno ta ponedeljek za novega premierja, ki naj bi nasledil Josepha, imenoval Ariela Henryja, a v parlamentu ni bilo potrebnega kvoruma, da bi ga potrdili.

Joseph, ki je tudi haitijski zunanji minister, je atentat v sredo označil kot "sovražno, nehumano in barbarsko dejanje". Zatrdil je, da imajo varnostne sile vse pod nadzorom, in ljudi pozval, naj ostanejo mirni. "Demokracija in republika bosta zmagali," je dejal. Obljubil je nadaljnje delovanje države in dialog z opozicijo.

Haitijsko veleposlaništvo v Washingtonu je dogodek označilo kot "dobro usklajen napad visoko usposobljene in močno oborožene skupine". 53-letnega ubitega predsednika, ki so ga kritiki označevali kot skorumpiranega avtokrata, so označili za "resničnega državnika (...) zapisanega razvoju demokratične tranzicije naše države in boju proti korupciji". Umrl naj bi "v obrambi demokracije".

Ostri odzivi iz tujine

Na napad so se odzvali številni tuji politiki, med njimi ameriški predsednik Joe Biden in visoki predstavnik EU-ja za zunanjo politiko Josep Borrel.

53-letni Moïse je bil na oblasti od februarja 2017, ko je nasledil Michela Martellyja, ki je odstopil. Moïsejev mandat je bil precej turbulenten, saj so mu med drugim očitali korupcijo, državo pa je pretresal val pogosto nasilnih protivladnih protestov.

Parlamentarnih volitev, ki naj bi potekale že leta 2019, zaradi političnih sporov vse doslej še niso izvedli. Moïse – čigar predsedniški mandat je bil po mnenju opozicije nelegitimen, saj naj bi se že iztekel – je v štirih letih na položaju zamenjal kar sedem premierjev, Henry bi bil že osmi.

Haiti je najrevnejša ameriška država. V zadnjem času ga poleg tega znova vse bolj pesti ne le politična kriza, ampak tudi nasilje vse močnejših oboroženih tolp, ki med drugim redno izvajajo ugrabitve in zahtevajo odkupnine.

Poleg predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev naj bi na Haitiju septembra potekal ustavni referendum, ki so ga zaradi pandemije covida-19 že dvakrat preložili. Spremembe ustave, ki jih je podprl Moïse, krepijo izvršno vejo oblasti. Opozicija in večji del civilne družbe jim močno nasprotujeta.

Poleg političnih sporov, nasilja in revščine Haiti pestijo tudi naravne katastrofe. Otoška država, nekdanja francoska kolonija, si še vedno ni zares opomogla po katastrofalnem potresu leta 2010.