Za zakon je glasovalo 88 poslancev, proti pa je bilo 45 poslancev Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) in Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB).

Poslanci so med razpravo v saboru zavrnili številne amandmaje HDZ-ja, ki je med drugim predlagal, da do umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo ne bi smele biti upravičene ženske, ki so spremenile spol.

Za največjo opozicijsko stranko je tudi zelo sporno določilo, da bodo lahko uničili jajčeca ali zarodke, ki jih klinike po določenem času ne bodo uporabile za biomedicinsko oploditev.

Zakon predvideva, da jajčece ali zarodek pet let hranijo na stroške države, za nadaljnjih pet let pa lahko shrambo podaljšajo za stroške parov, ki jih potrebujejo ali pa jih lahko podarijo drugim zdravstvenim ustanovam za zdravljenje parov ali žensk.

Sporno za Cerkev, sporno za HDZ
HDZ je zagovarjal stališče Cerkve, ki odločno nasprotuje uničenju zarodkov. Konservativni krogi so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bodo lahko klinike po določenem času uničile jajčeca ali zarodke, ki jih po določenem času ne bodo uporabili za oploditev.

Poslanci HDZ-ja so se strinjali s Cerkvijo, da je to v nasprotju s krščanskim naukom o začetku življenja. Novi papeški nuncij na Hrvaškem Alessandro D'Errica je celo zahteval ustavitev sprejemanja zakona.

Kako pomembno je to vprašanje za Cerkev, dokazujejo tudi dramatične izjave hrvaških škofov proti zakonu, pri čemer so vlado med drugim obtožili, da uveljavlja evgeniko. Cerkvi je leta 2004 uspelo preprečiti sprejetje podobnega zakona.

Najdlje v skrajnost s primerjavami je šel podpredsednik HDZ-ja Damir Jelić, ki je novi zakon označil za tragedijo hrvaškega naroda, ki je primerljiva s tistima v Jasenovcu in Pliberku.

Škofje so vernike pozvali k "molitvi, postu in pokori" proti zakonu.

HDSSB je posebej kritiziral možnost, da bi otroka z biomedicinsko pomočjo dobili istospolni pari, kar so označili kot "nesprejemljivo in nenaravno".

Poslanci vladajoče koalicije so poudarili, da ima sabor dolžnost zagotoviti najboljšo medicinsko oskrbo za vse pare, ki zaradi neplodnosti ne morejo imeti svojih otrok. Pojasnili so, da gre za manjšino, katere pripadniki zato ne smejo biti drugorazredni državljani.

Pravica tudi za samske ženske
Zakon določa, da imata pravico do biomedicinske oploditve polnoletna in opravilno sposobna ženska in moški, ki sta poročena ali živita v zunajzakonski skupnosti in sta zdravstveno sposobna skrbeti za otroka.

Pravico do tovrstne oploditve imajo tudi samske ženske, kar je bilo za opozicijo problematično, saj se bojijo, da bi to možnost izkoristile tudi istospolne usmerjene ženske.

Novi zakon dovoljuje oploditev 12 jajčec in ne več le treh kot v preteklosti. V telo ženske bodo po novem lahko vnesli dva zarodka, starejšim od 38 let pa tudi tri.

Ukinili so tudi starostno omejitev za biomedicinsko oploditev, ki je bila doslej 42 let. Država bo financirala največ šest poskusov umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Otroke, rojene s pomočjo biomedicinske oploditve, bodo lahko do njihovega 18. leta seznanili z identiteto bioloških staršev.