Zakon o umetni oploditvi zbuja na Hrvaškem veliko pozornost in polemik. Foto: EPA
Zakon o umetni oploditvi zbuja na Hrvaškem veliko pozornost in polemik. Foto: EPA
Epruveta
Vlado kritiki opozarjajo, da je v zakonu hkrati prepovedano in dovoljenjo uničevanje zamrznjenih zarodkov. Foto: MMC RTV SLO

Za zdravniško in socialno stroko je sporno, da zakon predpisuje, da otroci, spočeti s pomočjo umetne oploditve, ob polnoletnosti izvedo ime bioloških staršev, za kar mora poskrbeti bolnišnica, ki je izvedla postopek. Za nameček zakon tudi zapoveduje staršem, da do 18. rojstnega dneva otrokom iz epruvete že sami razkrijejo ime bioloških staršev.

Vlada: V duhu konvencije o otrokovih pravicah
Hrvaška vlada je v sabor v drugo branje poslala zakon o umetni oploditvi. Minister za zdravstvo Veljko Ostojić se glede spornega določila o obveznem razkritju donatorjev semen in jajčec sklicuje na konvencijo o pravicah otrok. Po njej je neanonimnost zaželena, pri čemer ima otrok pravico, da izve za identiteto svojih bioloških staršev.

Tako poslanci iz vladajoče koalicije kot opozicije opozarjajo, da je vseh 27 članic EU-ja podpisnic omenjene konvencije, a samo šest držav ima uzakonjeno obvezno razkrivanje darovalcev, za nameček pa so to države, kjer semenskih bank tako rekoč ni.

Čez 18 let: Živijo, sem tvoj otrok.
Zagovorniki pravice do umetne oploditve opozarjajo, da bo sprejetje zakona izničilo pripravljenost večine ljudi za dejansko darovanje spolnih celic in pomoč pri zdravljenju neplodnosti. Izpostavljajo, da je večina darovalcev mladih nevezanih ljudi, ki se za ta korak odločijo zaradi denarja in predvsem anonimnosti. Po uveljavitvi zakona bo težko pričakovati, da bodo želeli mladi tvegati, da jim čez 18 let pozvoni na vratih nekdo, ki jih pozdravi: "Živijo, sem tvoj otrok."

Spor zaradi hranjenja zarodkov
Največ nasprotovanj iz verskih krogov - Katoliški cerkvi so ob bok stopile tudi druge večje verske skupnosti na Hrvaškem - zbuja določba o obveznem hranjenju zarodkov. Po zakonu bodo neuporabljene zarodke zamrznili in hranili pet let po oploditvi, vse na stroške države. Po petih letih bo imel par na voljo možnost, da se shranjeni zarodek hrani še dodatnih pet let, a na svoje stroške.

Polemika se kreše tudi okoli pravice do umetne oploditve oseb, ki so predtem spremenile spol. Zakonski predlog omogoča to, a se v saboru napoveduje ostra polemika.