Za razpis ustavnega referenduma bi predstavniki Štaba potrebovali 450.000 podpisov, saj je za izvedbo referenduma treba zbrati podpise najmanj deset odstotkov vseh polnoletnih hrvaških državljanov. Na tiskovni konferenci v Vukovarju so predstavniki Štaba povedali, da sicer še niso prebrali vseh podpisov, a da so jih zbrali še več, kar 650.000. Podpise so zbrali v zakonsko določenih 15 dneh na približno 2.000 mestih po vsej Hrvaški.

Povedali so, da so največ podpisov, približno 160.000, zbrali v Zagrebu, najmanj pa v Istri, medtem ko so na območju Vukovarja za "referendum proti cirilici", kot so pobudo imenovali na Hrvaškem, dobili slabih 50.000 podpisov. Uvajanje dvojezičnih napisov v cirilici in latinici v Vukovarju so pripadniki štaba najprej nasilno preprečili, potem pa so se odločili za referendumsko pobudo, ki jo podpirata Cerkev in večina opozicijskih strank.

Želijo spremembo zakona o pravicah narodnih manjšin
Z referendumom želijo pripadniki Štaba za obrambo hrvaškega jezika doseči spremembo 12. člena ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, ki ureja pravice narodnih manjšin o enakopravni uporabi manjšinskega jezika in pisane besede. Na referendumu naj bi državljani odločali, ali so za to, da bi dvojezične napise uveljavili v tistih lokalnih skupnostih, v katerih pripadniki narodnih manjšin predstavljajo najmanj polovico prebivalstva, in ne tretjino, kot zdaj predpisuje ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, ki ureja tudi uporabo manjšinskega jezika in pisave.

Srbska manjšina po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 v Vukovarju predstavlja tretjino prebivalstva.

Milanović referenduma ne bo pustil
Hrvaški premier Zoran Milanović je že pred dnevi dejal, da referenduma proti cirilici, dokler bo on premier, ne bo. Dejal je, da je referendumska pobuda usmerjena proti pravicam manjšin. Pripadniki štaba so dejali, da premier pritiska na ustavno sodišče, od podpredsednice vlade in zunanje ministrice Vesne Pusić pa so zahtevali, naj pojasni, kateri del hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem bi kršili z referendumom. Napovedali so tudi, da bodo v saboru kmalu izročili podpise in zahtevo za razpis referenduma, ki po njihovi oceni ne krši pravic manjšin in ni v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Medtem pa vlada pospešeno pripravlja predlog ustavnih sprememb, s katerimi bi med drugim onemogočili izvajanje referendumov, na katerih bi državljani odločali o pravicah manjšin. Levosredinska saborska večina naj bi dobila podporo dela opozicije, da bi lahko predvidoma 20. decembra z dvotretjinsko večino sprejeli sveženj ustavnih sprememb. Predstavnik HDZ-ja in strokovnjak za ustavno pravo Vladimir Šeks ob tem pravi, da bodo verjetne ustavne spremembe nedvomno ustavile izvedbo referenduma o cirilici.