Največ možnosti za zmago izmed devetih kandidatov ima zgodovinar Gudni Johannesson, ki ga poznajo skoraj vsi Islandci, saj na televiziji že leta verodostojno komentira politične razmere v državi. Za to, da je postal favorit predsedniške tekme, pa se ima 47-letnik zahvaliti predvsem aferi okoli panamskih dokumentov.

Na dan je namreč prišlo, da ima tudi družina dosedanjega predsednika Grimssona odprte račune v davčnih oazah, zaradi česar je ta po 20 letih predsednikovanja odstopil od ponovne kandidature. Na Islandiji število predsedniških mandatov sicer ni omejeno.

Preden so v javnost prišle povezave Grimssonove družine z davčnimi oazami, je Grimsson sicer dejal, da bo še šestič kandidiral. Potem ko so panamski dokumenti pokazali, da je imel islandski premier Sigmundur David Gunnlaugsson skupaj z ženo podjetje v davčni oazi na Britanskih deviških otokih in je zaradi tega po pritiskih javnosti odstopil, je Grimsson dejal, da ga država potrebuje. Po razkritju povezav njegove družine z davčnimi oazami si je nato premislil glede kandidature.

10 odstotkov volivcev v Franciji
Predsednik ima na Islandiji predvsem protokolarno vlogo, a kljub temu vpliva na sestavo vlade. Volilnih upravičencev je okoli 240.000, od tega pa jih je okoli 10 odstotkov v Franciji, kamor so odšli spremljat islandsko nogometno reprezentanco na evropskem prvenstvu. Zaradi tega bi lahko bila volilna udeležba nižja od 65 odstotkov, kar je malo za to državo, poroča BBC.