Johannessonova najbližja tekmica Halla Tomasdottir je osvojila 27,9 odstotka glasov, preostalih sedem kandidatov pa je precej zaostalo. "Zmaga je, kot kaže, tu in začenja se novo poglavje," je dejal Johannesson, ki je napovedal, da bodo jeseni skoraj gotovo tudi parlamentarne volitve, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Novi islandski predsednik je sicer zgodovinar in ugledni raziskovalec, ki ga islandska javnost dobro pozna, saj na televiziji že leta komentira politične razmere v državi. Za to, da je postal favorit predsedniške tekme, pa se ima 48-letnik zahvaliti predvsem aferi okoli panamskih dokumentov.

Kdo nima računov v davčnih oazah?
V njih sta se namreč znašla tako nekdanji islandski premier Sigmundur David Gunnlaugsson kot družina sedanjega predsednika Olafurja Ragnarja Grimssona. Nekdanji premier je imel namreč z ženo podjetje v davčni oazi na Britanskih deviških otokih, kar je aprila islandsko javnost močno razjezilo in sprožilo množične proteste.

Gunnlaugsson je odstopil šele po večdnevnih protestih pred poslopjem parlamenta v Reykjaviku, zato se bodo morali islandski volivci in volivke jeseni odpraviti na predčasne parlamentarne volitve. Predsednik Grimsson, ki je na položaju od leta 1996, pa se je zaradi razkritij, da ima tudi njegova družina odprte račune v davčnih oazah, odločil, da ne bo spet kandidiral. "Ljudje morajo znova dobiti zaupanje v parlament in politični proces," je poudaril Johannesson.

V Islandiji sicer ni ustavne omejitve števila predsedniških mandatov. Vloga islandskega predsednika je predvsem protokolarna, vendar ima vpliv na oblikovanje vlade.