Kot poroča južnoafriški časopis Sunday Times, ki je dobil vpogled v e-pošto enega od znanstvenikov oblastem, je nasilni član ekipe napadel vodjo postaje SANAE IV in grozil drugim s smrtjo. Znanstvenik zato oblasti moleduje za pomoč in rešitev.

"Njegovo vedenje se je stopnjevalo do skrajno problematične in strašljive točke. Močno me skrbi za lastno varnost in se nenehno sprašujem, ali bom naslednja žrtev," se bere pismo.

Južnoafriško ministrstvo za okolje, pod okrilje katerega spadajo raziskovalne misije, je sporočilo, da je bil domnevni napad na vodjo postaje prijavljen 27. februarja, oblasti in psihologi pa so posredovali na daljavo, "da bi delovali kot posrednik in povrnili odnose na postaji v normalno stanje". Kot še dodaja ministrstvo, so skoraj vsak dan v stiku s člani ekipe.

"Storilec je privolil v nadaljnje psihološko opazovanje, pokazal je obžalovanje in sodeluje z oblastmi," so sporočili z ministrstva in dodali, da je moški žrtvi napada podal uradno pisno opravičilo in da obtožbe preiskujejo.

Devetčlanska ekipa, ki vključuje znanstvenike, zdravnika, meteorologa in inženirje, naj bi ostala na postaji 13 mesecev, do naslednjega leta, kar pomeni, da bodo morali preživeti skupaj tudi ostro antarktično zimo s šestimi meseci popolne teme, ki se začenja junija, poroča AP.

Postaja, obdana z ledeniško ledeno ploščo, je postavljena na pečini v pokrajini Queen Maud Land, dobrih 4000 kilometrov od Južne Afrike. Naslednji načrtovani prihod ladje z zalogami je decembra, ladja pa za pot od Cape Towna potrebuje deset dni.

Kot so sporočile oblasti, so se odločile, da ne evakuirajo nikogar s postaje SANAE IV, kjer začetek obdobja nepredvidljivih vremenskih razmer pomeni, da je ekipa zdaj zaprta na postaji.

Z ministrstva zagotavljajo, da so vsi člani odprave pred odhodom prestali psihološko oceno in zdravniški pregled, da bi zagotovili, da so se sposobni spopadati z "ekstremno naravo okolja na Antarktiki", izolacijo in zaprtostjo med štiri stene. "Ni redko, da ko posamezniki prispejo na izjemno odročna območja, kjer so znanstvene postaje, je potrebno določeno obdobje prilagajanja na okolje," so pojasnili.

Spori od hierarhije do hrane

To ni prvič, da poročajo o težavah z raziskovalnih postaj na skrajnem jugu. Leta 2017 je na južnoafriški postaji na otoku Marion pripadnik tamkajšnje raziskovalne ekipe zaradi ljubezenskega trikotnika v besu s sekiro povsem uničil spalnico kolega. Leta 2018 pa je na ruski raziskovalni postaji Bellingshausen eden od znanstvenikov v jedilnici zabodel drugega.

Nacionalna znanstvena fundacija (NSF), zvezna agencija, ki nadzira ameriški antarktični program, je v leta 2022 objavljenem poročilu objavila podatek, da je kar 59 odstotkov žensk v omenjenem programu navedlo, da so med raziskovalnimi odpravami na Antarktiki izkusile nadlegovanje ali napade.

Psihologi poudarjajo, da ima izolacija lahko resne posledice na človeško vedenje.

"Ena od stvari, ki jih vemo iz teh redkih pripetljajev, je, da ko se v skrajno izoliranem okolju zgodi nekaj slabega, je sprožilec pogosto neka povsem mala stvar, ki lahko izbruhne v konflikt," je za BBC povedal Craig Jackson, profesor psihologije na delovnem mestu na univerzi v Birminghamu. "Tako da spori glede hierarhije, dodelitve delovnih nalog in celo porcij hrane lahko naglo izbruhnejo v nekaj večjega, kot bi običajno."

Gabrielle Walker, avtorica in znanstvenica, ki je bila sama na več odpravah na Antarktiki, prav tako opozarja, da delo v tesni, majhni skupini predstavlja določena tveganja. "Točno veš, kako vsak od njih odlaga skodelico, veš, da si trikrat popraskajo nos, preden se usedejo, vse veš o njih. In v slabih okoliščinah ti lahko vse to začne iti na živce, ker nimaš ničesar drugega, nič, kar bi te zamotilo, s temi ljudmi pa preživljaš 24 ur na dan," je povedala za BBC.