razglasili izredne razmere in uvedli vojno pravo.

"Mir in red sta v tej provinci porušena do takšne mere, da pravni sistem in drugi vladni mehanizmi ne delujejo več," so sporočili iz urada filipinske predsednice Glorie Arroyo. Z razglasitvijo izrednih razmer sta policija in vojska dobili več pooblastil pri preiskavah, dovoljene so tudi aretacije osumljencev brez zapornega naloga, saj so do zob oborožene skupine zavzele položaje, da bi se zoperstavile vladnim silam.

Pred tem se je po trditvah vojske oblastem predal guverner province Maguindanao Andal Ampatuan, ki je bil na čelu politično vplivnega družinskega klana, ki naj bi bil vpleten v grozljiv pokol, čeprav sam krivdo zanika. Njegovega sina Andala Ampatuana mlajšega so zaradi večkratnega umora že obsodili in poslali v zapor.

V pokolu 23. novembra, ko naj bi Ampatuanovi napadli konvoj svojih političnih tekmecev, je umrlo 57 ljudi, med njimi tudi 30 novinarjev. Ampatuanovi so bili vrsto let zvesti podporniki Arroyeve, po pokolu pa so bili najvidnejši predstavniki klana izključeni iz njene stranke.

Nemirni pretežno muslimanski Mindanao
Čeprav nasilje na Filipinih ni redkost, pa omenjena tragedija velja za najhušje politično motivirano nasilje v novejši zgodovini te azijske otoške države. Maguindanao je del avtonomne pokrajine na pretežno muslimanskem otoku Mindanao, ki je bila ustanovljena v 90. letih, da bi pomirili oboroženo vstajo muslimanov, ki so v večinsko katoliški državi zahtevali neodvisnost.