V francoski prestolnici se je že v jutranjih urah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo delavskim reformam znova izvoljenega predsednika Emmanuela Macrona. Napovedano zvišanje upokojitvene starostne meje je razjezilo francoske sindikate.

60-letna medicinska sestra Isabelle-Touria Boumhi je za Reuters dan pred protestom dejala, da z bruto plačo okoli 2000 evrov komaj preživlja sebe in 22-letno hčer ter ob tem še plačuje najemnino. "Včasih sem si občasno še kaj privoščila, zdaj pa, ko plačam elektriko in najemnino, ne morem več na dopust," je dejala, nedavni predsedniški spopad med Macronom in Marine Le Pen pa označila za "izbiranje med kugo in kolero".

V Berlinu shodi proti nasilju nad ženskami in visokim najemninam

V Berlinu so številni shodi potekali že na predvečer praznika dela. Na feminističnem shodu proti nasilju nad ženskami se je ob poostrenem policijskem varovanju zbralo 2500 ljudi, navaja nemška tiskovna agencija DPA. Hkrati so v več delih mesta potekali shodi proti visokim cenam najemnin.

Skupina aktivistov je že v soboto zjutraj zaskvotala zapuščeni hostel v središču Berlina, nato jih je policija odstranila iz zgradbe, poroča Deutsche Welle. Na shodih so izbruhnili tudi spopadi s policijo.

V Maroku dvig minimalne plače

Maroška vlada je v soboto napovedala zvišanje minimalne plače delavcev v javnem in zasebnem sektorju. Minimalna mesečna plača v javnem sektorju se bo dvignila za 16 odstotkov, v zasebnem sektorju pa se bo v dveh letih dvignila za 10 odstotkov. Vlada je odločitev sprejela v dogovoru s sindikati in zvezo delodajalcev. Sporazum vključuje tudi povišanje družinskih dodatkov in pokojnin.

Amazon ukinja plačan bolniški dopust za covid-19

Ameriški tehnološki in prodajni velikan Amazon je medtem ukinil plačano odsotnost z dela v primeru okužbe z novim koronavirusom. Podjetje je sporočilo, da so k odločitvi vodili popuščanje pandemije, razpoložljivost cepiv in zdravil ter posodobljene smernice ameriškega javnega zdravstva. Amazonovi delavci v ZDA bodo zdaj upravičeni do petih dni neplačanega dopusta po potrjeni bolezni covid-19.

Spomin na proteste v Chicagu, ki so privedli do osemurnega delovnika

Mednarodni praznik dela je spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, kjer so delavci začeli množične proteste, dogodke v Chicago pa obravnavajo kot ključne za postopno uvedlo osemurnega delovnika.

1. maja 1886 je okoli 35.000 delavcev prekinilo delo in se podalo na ulice Chicaga, s čimer je to mesto postalo epicenter gibanja za osemurni delovnik, poroča France 24. V naslednjih dneh je sledilo še več protestov delavcev, sindikatov, socialistov in anarhistov, v t. i. haymarketskih izgredih 4. maja pa je bilo ubitih najmanj sedem policistov in 13 civilistov.

Dogodki v Chicagu so bili ključni za uvajanje osemurnega delovnika, ki pa so ga države po svetu začele uzakonjevati šele v času prve svetovne vojne. V ZDA so leta 1916 uvedli osemurni delovnik z doplačilom za nadure za železničarje. To je bil prvi zvezni zakon, ki je posegal v delovni čas v zasebnih podjetjih.

1. maj so za mednarodni praznik dela in delavcev izbrali na ustanovnem zasedanju t. i. Druge internacionale, združenja socialističnih in delavskih strank julija 1889 v Parizu.