Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je v nagovoru zbranim dejala, da so številni "drobni ali pa veliki" dogodki v preteklosti zgradili sistem, ki ga imamo danes. "V tem trenutku imamo delavske organizacije, imamo mednarodno organizacijo dela, imamo svoje ministrstvo, imamo svojo zakonodajo, pa še vedno ne moremo biti zadovoljni s situacijo, ki jo imamo. Še daleč smo od tistega ideala, ko ne bo vse samo v dobičkih, ko ne bo vse v dodani vrednosti, ko ne bo vse v konkurenčnosti, ampak bo tema postala res človek, delavec in delavka, tisti, ki si s svojim delom zasluži dostojno plačilo. Merilo mora biti dostojno življenje, dostojni mladost in starost, skratka usmeriti moramo ta svet v človeka, ne pa v kapital," je poudarila Jerkič.

Opomnila je tudi, da so nam to, kar imamo danes, izborili naši predniki in da je to, kar bodo imele prihodnje generacije, naše delo. Poudarila je, da delavske pravice niso samo pravice, ampak da imamo vsi skupaj dolžnost, da jih uveljavljamo. Zbranim je položila na srce, naj se vsak zase in vsi skupaj borimo za to, da bo svet lepši.

Prvomajska prireditev ima na Ravnah na Koroškem dolgo tradicijo in je v preteklosti menjala več lokacij na širšem območju. Današnja je potekala ob grajskem parku.

"Nič o nas brez nas"

Oglasili so se tudi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo in opozorili, da se delovni pogoji slabšajo, "še posebej z aktualno rastjo inflacije ter brez ustrezne podpore oslabljene socialne države". Kot so zapisali, tako obrtna kot gospodarska zbornica dosledno nastopata proti ustreznemu zvišanju plač. Ekonomsko-socialni svet, kjer naj bi potekal dialog med sindikati, lastniki podjetij in državo, pa je neoperativen. V gibanju ob delavskem prazniku pozivajo k angažmaju za delavke in delavce in poudarjajo geslo Nič o nas brez nas. Pri novi vladi pa bi si želeli resen obrat na področju zdravstva v smer krepitve javnega in zaviranja privatizacije ter resen pristop glede delovnih pogojev v državi.

Prvi maj po državi zaznamovali z več dogodki

Prvi maj so po državi zaznamovali z več dogodki. Prvomajska srečanja so med drugim potekala tudi na Rožniku, Socerbu, Celjski koči in Lisci.

Predsednik DS-ja Alojz Kovšca je na praznovanju 1. maja v Opatjem selu dejal, da je res, da se navkljub pravni varnosti, zaščiti dela, delavca in delovnega mesta še vedno srečujemo s krivicami, zlorabami in izkoriščanjem. Je pa poudaril, da živimo v državi, ki ji je uspelo epidemijo premagati brez ostrih rezov v gospodarstvo, da imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in gospodarstvo v boljši kondiciji kot druge bolj razvite in večje evropske države. Eden od pomembnih razlogov je po njegovih besedah tudi ta, da smo Slovenci že od vekomaj znani kot priden, deloven in marljiv narod.

"Ironično je, da smo se kljub temu znašli v situaciji, ko se je med nami povečala revščina, povečal pa se je tudi prepad med bogatimi in revnimi. Ljudje delajo več in dlje, saj življenjski standard terja preveč, v ceni je zdravje ljudi, vse več je izgorelosti, ni več časa za družino, tempo pa se iz dneva v dan stopnjuje," je dejal Kovšca. Po njegovih besedah moramo še bolj spodbujati družbo aktivnih državljanov, podjetja z visoko družbeno odgovornostjo ter politiko z visokimi etičnimi standardi.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je bil slavnostni govornik na dogodku pri Spominskem hramu na Javorovici nad Šentjernejem ter na tradicionalnem sindikalnem taboru Gorjanci - Miklavž.

Svetina je poudaril, da smo se v zadnjih dveh letih, v času, ki ga je močno zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni, v zadnjih mesecih pa vojna v Ukrajini, lahko še bolj zavedali, kako ranljive so človekove pravice in kako hitro jih lahko izgubimo. "To so pravice in svoboščine, ki so nam jih priborile generacije posameznikov in skupin ter so zapisane v mednarodnih konvencijah in nacionalnih dokumentih. Rodimo se svobodni in s pravicami, ki so neodtujljive, poseganje vanje pa je mogoče le začasno, utemeljeno in z zakonsko podlago," je dejal.

Dodal je, da prvi maj zanj ni politično nazorsko obarvan dan, ampak praznik vseh v procesu dela. Poudaril je, da je plod dolgoletnega boja delavcev in njihovih predstavnikov, zato se ga moramo zavedati s polno odgovornostjo. Meni, da je socialni dialog pomemben za zdrav in enakomeren razvoj družbe. V pravični družbi namreč ne more biti pozabljen in vsak po svoji moči prispeva k njenemu blagostanju. "Najpomembnejši vidik tega praznika je, da opozarjamo, da imajo ljudje pravico do dela in zaposlitve ter da imajo pravico, da so za pošteno opravljeno delo tudi pošteno finančno in nefinančno nagrajeni," je povedal Svetina.

Pahor: Praznujemo delo in možnost, da skozi delo postajamo ustvarjalne osebnosti

Predsednik republike je ob prazniku dela čestital vsem državljanom in dejal, da je oblikovanje nove vlade pravi trenutek, da se z vso resnostjo razume pomen socialnega dialoga ter se mu namenita moč in teža, da bo lahko iskal koristi za vse udeležence. "Če bo dialog iskren in tvoren, bomo od njega vsi imeli več," je na dan odprtih vrat v predsedniški palači dejal predsednik Borut Pahor.

"Praznujemo delo in možnost, da skozi delo postajamo ustvarjalne osebnosti," je poudaril Pahor in dodal, da je sleherno delo častno. Sklenil je z besedami, da bosta vsaj dve tretjini malčkov, ki so danes obiskali predsedniško palačo, po koncu izobraževanja opravljali poklice, ki jih še ne poznamo, zato je zelo pomembno, da tvoren in iskren socialni dialog ohranimo in krepimo. "Zaslužimo si, da smo prijazni drug z drugim in si vlivamo upanje za prihodnost teh naših čudovitih otrok," je praznični nagovor sklenil Pahor.

Predsedniku republike se je v predsedniški palači v nagovoru pridružila Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije. Dejala je, da je praznik dela praznik pridnih rok, požrtvovalnosti in zavezanosti skupnim ciljem z vidika stabilnega in rastočega gospodarstva, ki ostaja temelj socialne varnosti.

Poudarila je pomen solidarnosti, enakopravnosti in dobrih odnosov med ljudmi. Navedla je izzive, s katerimi se spopadajo, in posebej opozorila na problematiko poklicnih bolezni in na neenakost delavcev v javnem in zasebnem sektorju.

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v poslanici ob 1. maju poudaril, da so vse pomembne vrednote, ki jih imamo za samoumevne, plod stalnih prizadevanj in predmet nenehnega boja. Kot najpomembnejšo vrednoto je izpostavil pravico do dostojnega dela in primernega plačila, ki je tudi predpogoj za dostojno življenje.

"Boj za delavske pravice, ki so bile v ospredje postavljene ob koncu 19. stoletja s prizadevanji za višje mezde in krajši delovni čas industrijskih delavcev, tudi v sodobni, postindustrijski družbi ostaja nadvse aktualen," je zapisal Zorčič. Kot je poudaril, so bili takratni izzivi drugačni od današnjih, a skušnjave, ki so jim v globaliziranem svetu izpostavljene delavske pravice, niso danes nič manjše. Vedno več je odprtih vprašanj o tem, kaj danes pomeni biti delavec.

Poudaril je, da je "življenje na daljavo" v času epidemije covida-19 državljane in državljanke spomnilo na pomen svobode dela. "Žal so številni v času epidemije delo izgubili, ponovno pa se je kot ključno izpostavilo to, da je le močno in zdravo, konkurenčno gospodarstvo, ki je odporno proti sodobnim izzivom in krizam, sposobno zagotoviti tudi pravico do dela vsem državljankam in državljanom," je zapisal Zorčič.

V poslanici se je dotaknil tudi tehnološkega napredka in globalizacije, ki prav tako pomembno vplivata na trg dela. Po njegovih besedah svetu kljub razvojnemu pospešku digitalizacije, robotizacije in mehanizacije, ob katerem bi si lahko obetali skrajšani delovni čas ali višjo dodano vrednost izdelkov in s tem višje plačilo dela, grozi erozija že pridobljenih delavskih pravic.

Janša ob prazniku dela poudaril nizko brezposelnost

"Človeštvo se danes spopada z resnimi izzivi. Svet po pandemiji ni več svet, ki smo ga poznali. Vojna v Ukrajini in njene posledice bodo nedvomno pomembno vplivale na delovanje svetovnega gospodarstva," pa je v poslanici ob prazniku dela zapisal Janez Janša.

Poudaril je, da je imela njegova vlada v preteklih dveh letih zahtevno delo, a da je ponosen na postorjeno. "S sprejetjem desetih protikoronskih zakonov za odpravljanje in blažitev posledic epidemije nam je uspelo ohraniti zdrave potenciale gospodarstva, delovna mesta in vse vitalne elemente socialne države," je zapisal Janša in dodal, da so v zakonodajnih svežnjih predvideli za več kot šest milijard evrov pomoči. "V času boja z epidemijo je bilo za pomoč za ohranitev delovnih mest namenjenih več kot 730 milijonov evrov za več kot 340.000 delovnih mest."

Janša je dodal, da je Slovenija po oceni OECD-ja na 2. mestu po gospodarskem odzivu na epidemijo in da ima v drugem četrtletju najvišjo rast stopnje zaposlenosti v EU-ju ter rekordno nizko brezposelnost. "Ob rekordni gospodarski rasti smo vse naštete ukrepe še nadgradili z zakonom o dohodnini, ki bo prispeval k povišanju neto plač delavcev. Delavec, ki prejema povprečno plačo, bo prvo leto prejel 260 evrov večje izplačilo plače, do leta 2025 pa kar 1000 evrov več neto letne plače," je zapisal Janša. Dodal je še, da se nam, če bomo znali kot narod združiti najboljše, ni treba bati prihodnosti. "Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca."

V soboto po Sloveniji zagoreli kresovi

V soboto je bila na Rožniku v Ljubljani tradicionalna sindikalna prireditev s kresom in nagovori sindikalistov, predsednice ZSSS-ja Lidije Jerkič, predsednika Pergama Jakoba Počivavška in generalnega sekretarja KSJS-ja Bojana Hribarja. Sindikati v Sloveniji ob letošnjem 1. maju še zlasti pozivajo k obuditvi socialnega dialoga, ki ga je po njihovih opozorilih aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše prekinila. Pričakujejo, da bodo z novo vlado lažje vzpostavili kakovosten socialni dialog.

Jerkič je med drugim poudarila, da je čas tik po volitvah čas novih začetkov in novih obljub. Kot pravi, se je treba vrniti h kakovostnemu socialnemu dialogu, zagotoviti dostojne pokojnine, učinkovitejše varstvo delavskih pravic, zagotoviti dostojne plače, doseči uveljavitev pravilnika o poklicnih boleznih in skrajšati delovni čas. "Ob 1. in 2. maju tako pred politike postavljamo izzive za resnične spremembe, sodelovanje in aktivacijo. Za boljši jutri. Za vse! Prav je, da se ob prvem in drugem maju spomnimo na svoje dosežke in svoje pravice, predvsem pa ne pozabimo: Skupaj smo močnejši," so njene besede povzeli organizatorji proslave.

"Po dveh letih, v katerih glas delavstva ni bil slišan, in še kakšnem letu več, ko so bila na stranski tir postavljena ključna vprašanja za prihodnost, nas čaka veliko dela," pa je letošnje sporočilo Počivavška. Ob tem poziva k čimprejšnji vrnitvi k socialnemu dialogu: "Tradicija prvega maja nas uči, da so se delavke in delavci za svoje pravice pripravljeni boriti, zato bi si morala modra oblast prizadevati, da vprašanja, ki neposredno zadevajo delavce, rešuje v dogovoru z njimi oziroma z njihovimi predstavniki," meni Počivavšek.

Praznik dela je spomin na krvave izgrede v Chicagu maja 1886, kjer se je sprožil boj delavcev za uzakonjen osemurni delovnik in druge pravice. Umrlo je 13 protestnikov in sedem policistov.