Elizabeta II. je sicer prestol zasedla že dobro leto prej, natančneje 6. februarja leta 1952, po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI. Zaradi obdobja žalovanja pa so jo okronali šele 16 mesecev pozneje, torej 2. junija leta 1953. Takrat jo je canterburyjski nadškof v Westminstrski opatiji tudi mazilil in ji na glavo položil kraljevo krono.

Prvi veliki televizijski dogodek
Kronanje britanske monarhinje so prvič prenašali v živo po televiziji, pred zaslone je pritegnilo 20 milijonov Britancev, nekatere doma, druge pri sosedih in tretje v kinodvoranah in pubih. Še 11 milijonov ljudi je prisluhnilo radijskemu prenosu dogodka. Prav zato velja kronanje za prelomni dogodek na področju televizije v Veliki Britaniji. Ker je šlo za prvi dogodek, ki so si ga pred zasloni ogledale množice, je po njem tudi skokovito naraslo število televizijskih naročnikov.

Kljub dežju se je ljudi trlo tudi na londonskih ulicah, po katerih se je kraljica do opatije popeljala v razkošni kočiji. Dogodek je najavljal novo dobo po stiskah druge svetovne vojne, ki se je končala osem let prej. "Velika Britanija je bila takrat drug svet. Od leta 1953 se je spremenila do neprepoznavnosti. Le kraljica je ostala naša stalnica," je ob obletnici zapisal kraljevi biograf William Shawcross. "Enotnost glede krone je, presenetljivo, ostala in je osredotočena na mlado žensko, ki se je z nami postarala," pa so zapisali v časopisu Daily Telegraph.

Slovesno bogoslužje v torek
87-letna kraljica slovesni dan preživlja v zasebnosti, v Windsorskem gradu zahodno od Londona. V torek pa se bo skupaj z možem, princem Filipom, udeležila slovesnega bogoslužja v Westminstrski opatiji, ki ga bo vodil canterburyjski nadškof Justin Welby. Tam se jim bodo pridružili predstavniki drugih kraljevih družin in okoli 2.000 povabljenih gostov. Med njimi so tudi udeleženci kronanja leta 1953.

Dogodki ob obletnici medtem že potekajo, čeprav v manjšem obsegu kot ob lanski 60-letnici Elizabetinega vladanja. Med drugim Westminstrska opatija gosti razstavo fotografij z dne kronanja, britanska pošta pa je izdala niz znamk s šestimi portreti kraljice v različnih obdobjih vladanja.