Delegati v Madridu na podnebni konferenci COP25 ne morejo skleniti dogovora držav k novi zavezi glede zmanjšanja izpusta emisij do konca leta 2020 oziroma pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma.
"Vsa priporočila znanosti so izgubila moč, vsa priporočila, da je treba povečati ambicije, so pozabljena. Videti je, da raje gledamo nazaj kot naprej," je bil kritičen vodja pogajalske skupine majhnih otoških držav Carlos Fuller.
Nemogoči cilji?
Cilj pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje.
Vodja združenja zaskrbljenih znanstvenikov Alden Meyer je položaj v Madridu opisal kot precedenčen. "Zadnja različica pariškega dogovora, ki ga je predlagalo čilsko predsedstvo, ne poziva držav k njihovi večji ambicioznosti, da bi zmanjšale izpuste," je dejal po poročanju BBC-ja.
"Če svetovnim voditeljem ne bo uspelo postaviti višjih ambicij glede pariškega dogovora do vrha v Glasgowu naslednje leto, potem bo dosega cilja, da se emisije zmanjšajo pod dve stopinji glede na predindustrijsko dobo, kaj šele 1,5 stopinje, nemogoče," je dodal.
Stare delitve med starimi in hitro rastočimi državami
Tudi drugi delegati so povedali, da maratonski pogovori med ministri in drugimi predstavniki držav niso prinesli pravega napredka, tako da do pomembnih razhajanj še vedno prihaja pri več vprašanjih.
V Madridu naj bi na dan prišle stare delitve med bogatimi in hitro rastočimi državami onesnaževalkami, kdo naj zmanjša emisije toplogrednih plinov in za koliko ter kje vzeti tisoče milijard, ki jih človeštvo potrebuje za prilagoditev na podnebne spremembe.
Blokada Kitajske in Indije
Napredek pogajanj naj bi blokirali tudi Kitajska in Indija – prva in četrta največja onesnaževalka na svetu. ZDA so medtem deležne očitkov, da njeni predstavniki na konferenco niso prišli v dobri veri, saj še naprej zavirajo svetovni boj proti globalnemu segrevanju. Washington sicer naslednje leto izstopa iz pariškega sporazuma.
Med današnjo razpravo je na površje naplavilo še nesoglasje, kako naj države naslovijo različne znanstvene ocene o stanju planeta.
V Madridu se predstavniki držav pogodbenic okvirne konference ZN-a o podnebnih spremembah (UNFCCC) pogajajo že od 2. decembra. Njihova glavna naloga je bila dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021.
Po lanski konferenci v Katovicah na Poljskem so ostala odprta najtežja vprašanja, tudi tisto o izvajanju šestega člena, ki med drugim ureja trgovanje držav s "prihranjenimi" izpusti toplogrednih plinov. Prav tako so morali delegati doseči dogovor, kaj se bo zgodilo z zmanjšanji izpustov, ki so jih nekatere države dosegle še pred začetkom implementacije sporazuma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje