Številne ženske, ki nasprotujejo odpravi pravice do splava, niso šle v službo ali šolo, zavrnile pa so tudi opravljanje domačih opravil, tako obliko protesta pa je navdihnila ženska stavka na Islandiji leta 1975, poroča BBC. Takrat 90 odstotkov žensk ni odšlo v službo. Današnji protestni shod so potekali pod imenom "črni ponedeljek".

Tuji mediji poročajo, da se je protestov in stavke v okoli 60 poljskih mestih udeležilo okoli šest milijonov žensk, del protestnih akcij pa so bile tudi ulične demonstracije. V Varšavi se je v središču mesta po podatkih oblasti tako zbralo okoli 25.000 ljudi. Podpornice svobode odločanja so nosile številne napise, na primer "Moje telo, moje pravice!", "Mrtva mama te ne more objeti", "Dekleta želijo le temeljne človekove pravice" ali "Želimo zdravnike, ne misionarjev". Na transparentih je bilo mogoče prebrati tudi sporočila poslancem in poslankam, ki bodo v parlamentu odločali o predlogih. Na enem večjih transparentov je med drugim pisalo "Poslanke in poslanci, ne mislite, da boste ostali nekaznovani".

Ni sicer znano, kakšen odziv je akcija doživela zunaj velikih mest. Po državi so sicer potekali tudi protesti proti splavu.

Že zdaj zelo stroga omejitev reproduktivnih pravic
Na Poljskem že zdaj velja izjemno stroga omejitev pravice do splava, če bodo predlagane spremembe sprejete, pa se bo Poljska glede zakonodaje na tem področju pridružila Malti in Vatikanu.

Ženske, ki bi po sprejetih spremembah storile splav, bi bile kaznovane s petletno zaporno kaznijo, zapor pa bi grozil tudi zdravnikom, ki bi pri izvedbi splava pomagali. Splav bi bil tako dovoljen le v primeru, ko je zaradi nosečnosti ogroženo življenje ženske. Po sedaj veljavni zakonodaji iz leta 1993 je splav sicer dovoljen le v primerih, ko je ogroženo materino življenje, ko obstaja tveganje resnih in nepovratnih poškodb ploda in ko je nosečnost posledica posilstva ali incesta. V zadnjem primeru mora to sicer potrditi tožilec.

Kritiki predlaganih sprememb opozarjajo, da bi po novem preiskovali tudi ženske s spontanim splavom, saj da obstaja sum, da so nosečnost prekinile namerno. V zgodnjih fazah nosečnosti je sicer nemogoče ločiti spontani splav od namernega.

Praktični zapleti zaradi predloga
Neki ginekolog je posvaril, da bi predlagani zakon v nespremenjeni obliki dejansko povzročil, da zdravniki ne bi bili več pripravljeni izvajati invazivnih testov pred rojstvom in operacij, ki bi reševale življenje.

Zdravnik Romuald Debski, ki dela v bolnišnici v Varšavi, je dejal, da zdravniku ali zdravnici, ki povzroči smrt nerojenega otroka, grozi do tri leta zapora. Zaradi tega bi moral v primeru bolnice s preeklampsijo, ki je noseča 32 tednov, pustiti, da umre tako bolnica kot njen otrok. Če bi namreč izvedel carski rez, otrok pa bi nato umrl, bi morda šel v zapor za tri leta, saj je otrok prezgodaj rojen. Preeklampsija je namreč potencialno smrtonosno stanje, ki se lahko razvije v drugi polovici nosečnosti, pozdravi pa se jo lahko le z rojstvom otroka, poroča BBC. Drug predlog zakona želi omejiti biomedicinsko oploditev.

Katoliška cerkev in vlada proti splavu
Katoliška cerkev podpira popolno prepoved splava, nasprotniki pravice do splava pa uživajo tudi podporo članov vlade. Poljska premierka Beata Szydlo se je v javnosti že izrekla za prepoved umetne prekinitve nosečnosti.

Do današnjih protestov je bil kritičen zunanji minister Witold Waszczykowski. Za proteste je dejal, da "ustvarjajo umetne probleme", odločitev, da se protestnice in protestniki oblečejo v črno, pa je označil za "šemljenje". Aktivisti proti splavu so se sicer na današnjih protiprotestih oblačili v belo.

V podporo poljskim protestom so se shodi odvili tudi na tujem, med drugim v Berlinu, v Düsseldorfu in Belfastu, protesti pa so bili predvideni tudi v Dublinu in Londonu.