Resolucijo je 1. marca letos s 153 glasovi za in enim proti izglasoval zgornji dom ruskega parlamenta (svet federacij) - takrat je po glasovanju predsednik sveta federacije poslanca, ki je glasoval proti, vprašal, ali se ni morda zmotil.

"Predsedniku Ruske federacije ustava in zvezni zakoni ponujajo dovolj drugih ukrepov, s katerimi lahko učinkovito vpliva na stanje v Ukrajini," je razložil odločitev predsednik sveta Ruske federacije za obrambo in varnostni odbor Viktor Ozerov. Dodal je, da je, če in ko bo ruski predsednik potreboval pomoč vojaške narave, svet Ruske federacije za obrambo in varnostni odbor v pripravljenosti "za hiter razmislek o predsednikovi pobudi. A upam, da takšne potrebe v prihodnosti ne bo."

Korak k umiritvi razmer
Putinovo odločitev je mogoče razumeti kot stremljenje k normalizaciji razmer na vzhodu nemirne Ukrajine ali - kot je dejal neki ruski poslanec - "kot dejanje dobre volje pri izvajanju mirovnega sporazuma v Ukrajini." Moskva ves čas poudarja, da je njena dolžnost zaščititi rusko manjšino v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je pred dnevi razglasil enostransko enotedensko premirje na vzhodu države, ki bo trajalo do petka, 27. julija. Ukrajinsko notranje ministrstvo je sporočilo, da bo prekinitev ognja tlakovala pot mirovnemu načrtu, medtem ko bodo tisti, ki orožja ne bodo predali, "uničeni". Proruski oboroženi aktivisti so v odzivu na napoved prekinitve ognja sporočili, da ne verjamejo napovedim ukrajinskega predsednika. Tako so v torek v bližini Slavjanska sestrelili ukrajinski vojaški helikopter, pri čemer je umrlo devet ljudi.

Ukrajinski predsednik želi krizo rešiti politično
Porošenko je v torek zvečer v telefonskem pogovoru nemški kanclerki Angeli Merkel zagotovil, da želi krizo v državi rešiti politično. S tem je potrdil, da ima uresničitev njegovega mirovnega načrta prednost, čeprav je še v torek zvečer proruskim oboroženim aktivistom na vzhodu Ukrajine zagrozil s prekinitvijo premirja, ko so ti sestrelili helikopter.

Prekinitev ognja naj bi sicer kršili ves čas, kršitve pa obe strani očitata druga drugi. Vendar pa so se na splošno razmere nekoliko umirile, potem ko so separatisti privolili v začasno prekinitev ognja in pogovore s Porošenkom.

Merklova zagrozila z novimi sankcijami
"Torkova sestrelitev ukrajinskega helikopterja proruskih oboroženih aktivistov na vzhodu države se le težko ujema z besedami ruskega predsednika Vladimirja Putina o podpori mirovnemu načrtu Kijeva," je pred nadaljevanjem zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju dejal britanski zunanji minister William Hague.

Ukrajinske krize se je v razpravi v nemškem bundestagu v Berlinu dotaknila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in od Rusije zahtevala nadaljnje signale za mirno rešitev krize. Merklova je pohvalila "prve korake" Putina, kot je njegova odpoved dovoljenju za vojaško posredovanje v Ukrajini. "A potrebujemo konkreten napredek za začetek trajnih pogovorov," je menila. Kanclerka je dodala, da Nemčija pri reševanju ukrajinske krize pomaga, kjer lahko. "Če pa ne bo pomagalo nič drugega, lahko na dnevni red znova pridejo tudi sankcije," je še opozorila.

423 žrtev in 80.000 beguncev
Spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi oboroženim aktivistom so po ocenah Združenih narodov od 15. aprila zahtevali življenja najmanj 423 vojakov in civilistov. Konflikt je povzročil tudi val beguncev - najmanj 34.600 ljudi je pobegnilo iz pokrajin Doneck in Lugansk, medtem ko je v Ukrajini notranje razseljenih najmanj 46.100 ljudi, je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a o Ukrajini povedal pomočnik generalnega sekretarja ZN-a za človekove pravice Ivan Simonovič.