Oboroženi spopadi med ukrajinsko vojsko in pripadniki proruskih sil na vzhodu Ukrajine, ki so zahtevali že na desetine mrtvih; referenduma v dveh vzhodnoukrajinskih regijah in njuna razglasitev samostojnosti; grozljiva množična smrt proruskih protestnikov v Odesi; bližajoče se predsedniške volitve, ki jih ne bodo izvedli po vsej državi ...

So to zlovešča znamenja, ki napovedujejo državljansko vojno in dokončen razpad Ukrajine ali pa se bodo vpletene strani v zadnjem hipu streznile in začele uresničevati ženevski dogovor?

Pravih znamenj, da se bodo sprte strani streznile in pogasile grozeči požar državljanske vojne, ki lahko iz jugovzhodnega dela države preskoči na celotno Ukrajino, za zdaj ni videti. Celo napoved današnjega začetka nizov t. i. okroglih miz, na katerih naj bi prišlo do pogajanj med predstavniki prozahodne začasne vlade v Kijevu in ruskimi separatisti, ne obeta prav veliko.

Vladni predstavniki namreč na pogovore niso povabili vodilnih predstavnikov proruskih sil, ki so v nedeljo izvedli referenduma o samostojnosti doneške in luganske regije. Dialog brez predstavnikov, kot jih imenujejo v Kijevu teroristov, pa ne bo obrodil sadov, saj noben morebitni dogovor ne bo spoštovan. Še zlasti zato, ker sta obe regiji razglasili samostojnost, doneška pa je Rusijo celo zaprosila, naj jo sprejme pod svoje okrilje, podobno, kot je ta storila s Krimom.

Iz Moskve za zdaj niso odgovorili na to prošnjo in po mnenju analitikov je zelo verjetno, da priključitev še enega dela Ukrajine ni v interesu Kremlja. Vladimirju Putinu naj bi veliko bolj ustrezala razdrobljena Ukrajina z močno vlogo proruskega dela, saj bo tako ohranil vpliv v Ukrajini in preprečil, da bi se pridružila EU-ju in zvezi Nato. Zelo mogoč scenarij je, da bosta obe pokrajini, doneška in luganska, v prihodnje od nikogar priznani samostojni republiki, v katerih bo Moskva imela odločilno vlogo, saj bosta odvisni od njene podpore.

Za Kijev, ki že zdaj ne nadzoruje tega dela države, pa je njuna odcepitev hud udarec, saj v obeh pokrajinah ustvarijo približno 15 odstotkov ukrajinskega BDP-ja. V doneški in luganski regiji živi približno 6,5 milijona prebivalcev, in če bosta obstali kot neke vrste samostojni državici, bo to po dobrih 20 letih (po razpadu Jugoslavije, ČSSR in SZ) največja tovrstna državna tvorba v Evropi.

Zahodne države, ki podpirajo začasne oblasti v Kijevu, sicer poudarjajo, da so za umiritev in ureditev razmer v Ukrajini izredno pomembne predsedniške volitve 25. maja. Zahod jim pripisuje celo tako velik pomen, da je, če bi jih separatisti ovirali, Moskvi zagrozil z ostrimi sankcijami. Z območij, ki so pod nadzorom proruskih sil, so že sporočili, da o tem, da bi izpeljali predsedniške volitve, niti ne razmišljajo. Realno tako ni mogoče pričakovati, da bi volitve pripomogle k umiritvi razmer v Ukrajini. Še več, Ukrajina bo še naprej stopala po robu prepada, saj je eden od vodij proruskih separatistov po odločitvi, da v Donecku izpeljejo referendum, izjavil, da se je državljanska vojna že začela in da jo lahko referendum konča. Ker pa izvedbe in izidov referenduma ne priznavata ne Kijev ne Zahod, tudi prenehanja oboroženih spopadov na vzhodu države še ne bo.