Referendumi bodo ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje potekali od danes, petka, pa vse do torka.

V vzhodnih regijah Doneck in Lugansk, ki ju je Moskva tik pred začetkom napada na Ukrajino že priznala kot neodvisni ljudski republiki, prebivalci odgovarjajo na vprašanje, ali podpirajo "vstop svoje republike v Rusijo".

V Hersonu in Zaporožju pa bodo volivci odgovarjali na vprašanje, ali so za odcepitev od Ukrajine, oblikovanje neodvisne države v svoji regiji in njeno priključitev Ruski federaciji.

V doneški regiji je bilo natisnjenih več kot 1,5 milijona glasovnic. V Zaporožju naj bi bilo volilnih upravičencev več kot 500.000. Osrednja proruska volilna komisija regije Herson pa pričakuje, da se bo glasovanja udeležilo približno 750.000 volivcev. Prebivalci omenjenih štirih območij predstavljajo okoli 15 odstotkov ukrajinskega ozemlja, Rusija pa je izjavila, da je to priložnost, da izrazijo svoje mnenje.

Tako samo izvedbo referenduma kot njihove rezultate je že obsodila mednarodna skupnost in jih ne bo priznala. Na referendumu ne bo neodvisnih mednarodnih opazovalcev.

Sorodna novica "Rusija si zelo prizadeva, da bi se njena vloga agresorja spremenila v branilca t. i. ruske zemlje"

Kijev organizatorjem referendumov grozi s sodnim pregonom

Iz Kijeva se že vrstijo obsodbe referendumov o priključitvi štirih regij na vzhodu in jugu Ukrajine. Ministrstvo, zadolženo za reintegracijo zasedenih ukrajinskih ozemelj, je sporočilo, da bodo vsem organizatorjem teh glasovanj sodili za njihova ravnanja.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Mihajlo Podoljak, je na Twitterju referendume označil kot propagando za delno vojaško mobilizacijo, ki jo je v sredo ukazal ruski predsednik Vladimir Putin.

Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar pa je celo sporočila, da so referendumi nepomembni, saj da ne bodo spremenili načrtov Ukrajine, ki še naprej namerava "osvoboditi začasno okupirana ozemlja". Po njenih navedbah se ljudje na območjih, ki so pod nadzorom ruskih sil, upirajo glasovanju o priključitvi k Rusiji, a dodaja, da so tam tudi kolaboranti, za katere pravi, da jih ukrajinska vlada dobro pozna.

Države skupine G7 obsodile referendume

Voditelji sedmih najrazvitejših držav skupine G7 so obsodili referendume o priključitvi Rusiji. Obžalujejo tudi delno mobilizacijo, ki so jo razglasili v Rusiji.

"Nikoli ne bomo priznali teh referendumov, ki se zdijo korak proti ruski priključitvi, in nikoli ne bomo priznali domnevne priključitve, če se zgodi," so v izjavi zapisali voditelji držav skupine, ki združuje Nemčijo, ZDA, Kanado, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in Japonsko.

Referendumi na območjih pod nadzorom ruskih sil po njihovem prepričanju služijo kot pretveza za spremembo statusa suverenega ukrajinskega ozemlja, ki je žrtev ruske agresije. "Ta dejanja so jasna kršitev listine Združenih narodov in mednarodnega prava," so zapisali.
Obenem so voditelji držav tudi obžalovali nadaljnje stopnjevanje konflikta, vključno z delno mobilizacijo ruskih vojakov in "neodgovorno jedrsko retoriko" Rusije.

Voditelji G7 v izjavi pozivajo vse države, naj zavrnejo lažne referendume. Izražajo tudi pripravljenost na nove gospodarske sankcije proti posameznikom in skupinam, ki podpirajo nezakonite dejavnosti Rusije. Obenem pa so Ukrajini vnovič obljubili tako vojaško, finančno kot humanitarno podporo, ki jo potrebuje v obrambi svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. "Ob Ukrajini bomo stali, dokler bo potrebno," so zapisali.

Blinken: Referendum priliva olja na ogenj

Tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je v četrtek na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a obsodil napovedane referendume, rekoč, da je vsaka priključitev ozemlja države, ki jo izvede druga država, kršitev Ustanovne listine ZN-a in mednarodnega prava.

Sorodna novica Putin odredil delno mobilizacijo. Na protestih po Rusiji aretiranih več kot tisoč ljudi.

Podobnega mnenja je bil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je dejal, da je Moskva z načrtovanjem referendumov dolila "olje na ogenj", referendume pa obsoja tudi Nato.

Sam referendum in njegove rezultate so zanikali tudi ameriški predsednik Joe Biden, francoski predsednik Emmanuel Macron, generalni sekretar Nata Jensk Stoltenberg, Evropska unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Putin: Za obrambo bomo uporabili vsa sredstva

Rusija je napadla Ukrajino 24. februarja, kot je pojasnil ruski predsednik Vladimir Putin, je bila to "posebna vojaška operacija" za "demilitarizacijo in denacifikacijo" Ukrajine. Pred dvema dnevoma, 21. septembra, je Putin napovedal delno mobilizacijo 300.000 ruskih državljanov, kar se je zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.