Kot je za Televizijo Slovenija poročal ameriški dopisnik Edvard Žitnik, je na tokratnem spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke malo zanimanja za Slovenijo, kar je dobra novica. IMF je Sloveniji v svoji zadnji napovedi napovedal 0,3-odstotno rast gospodarstva in tako popravil januarsko napoved, kjer je napovedal krčenje gospodarstva.

Bolj optimistični so tudi IMF-ovi finančni strokovnjaki, ki pa opozarjajo, da so slovenske banke sicer dokapitalizirane, a da jih ima veliko še vedno zelo velik delež slabih posojil. "Prenos slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank ne teče dovolj hitro. Seznam podjetij za privatizacijo je bil sprejet, oblasti morajo zdaj začeti dejansko privatizirati in prodajati," so povedali. Slovenijo v Washingtonu zastopata državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko in viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec.

Na svetovni ravni je napoved gospodarskih gibanj optimistična, a je okrevanje še vedno prešibko. IMF je napovedal 3,6-odstotno svetovno gospodarsko rast, ki naj bi prihodnje leto dosegla skoraj štiri odstotke. Med razvitimi državami so motor rasti Velika Britanija in ZDA, rast v območju evra pa naj bi še naprej zaostajala.

Jeza na ZDA zaradi nepripravljenosti na reforme sklada
Spomladansko zasedanje poteka tudi v znamenju nezadovoljstva, saj ZDA še vedno nočejo privoliti v reformo delovanja sklada. Nemški finančni minister Wolfgang Schauble je dejal, da bi morale ZDA kot znak dobre volje končno potrditi reformo Mednarodnega denarnega sklada in tako dati vzhajajočim silam 21. stoletja več besede v zadevah sklada.

Zadeve so privedle celo tako daleč, da so države skupine G20 ZDA zagrozile z ultimatom, naj sprejmejo reformo organizacije ali pa se bodo morale spopasti s tveganjem, da bodo izločene iz novih določil. "Zavezani smo ohranjanju močnega in sodobnim razmeram prilagojenega IMF-a. Če reforme iz leta 2010 ne bodo uveljavljene do konca leta, bomo IMF pozvali, naj gradi na svojem dosedanjem delu in najde izhod iz trenutne blokade," so v izjavi za javnost zapisale države skupine G20.

Ukrajina bo dobila obljubljeno pomoč
Na zasedanju so govorili tudi o Ukrajini, za katero so se strinjali, da je sposobna izpolnjevati svoje finančne obveznosti in tako lahko računa na 27 milijard dolarjev obljubljenega posojila v prihodnjih dveh letih. To je že v petek povedal tudi ukrajinski finančni minister Oleksander Šlapak, ki je dejal, da je Kijev izpolnil vseh 13 zahtev za prvi obrok finančne pomoči sklada in da se bodo v Washingtonu dogovorili o podrobnostih. Ob tem naj bi se približali tudi dogovoru o nadaljnji dobavi ruskega plina Ukrajini.

Tudi Kitajska je na zasedanju sporočila, da podpira finančno pomoč Ukrajini, a je ob tem izrazila zaskrbljenost glede posojilne sposobnosti IMF-a, prav zaradi nepripravljenosti ZDA sprejeti reforme organizacije. Namestnik kitajskega finančnega ministra Džu Guangdžao je tako povedal, da Kitajsko skrbi, da je kar 85 odstotkov IMF-ove pomoči osredotočeno na Evropo in kako bi se sklad odzval na težave, ki vzniknejo zunaj Evrope.