Kot poroča britanski časopis Telegraph, je bilo jezero v šestem stoletju, natančneje leta 563, že priča takšni katastrofi. Takrat je skalni podor sprožil valove, visoke osem metrov, ki so uničili več vasi in prebili obzidje okoli Ženeve. Kot kažejo računalniške simulacije, so valovi mesto dosegli v 70 minutah, čeprav leži na nasprotni strani skalnega podora, okoli 70 kilometrov stran.

Takratno padanje okoliških skal v reko Rono tik pred njenim izlitjem v Ženevsko jezero, je povzročilo uničujoč cunami. Ta naravna nesreča je v zgodovinskih dokumentih opisana kot dogodek v Tauredunumu. Najvišji val je meril kar 13 metrov in je udaril ob obalo na severni strani jezera, na območju, kjer danes leži mesto Lozana.

Osem metrov visoki valovi
Strokovnjaki menijo, da bi se takšna katastrofa lahko ponovila kadar koli, posebej ogrožena pa bi bila v tem primeru znova Ženeva, opevano švicarsko mesto, ki ima 200.000 prebivalcev in v katerem je tudi sedež veliko mednarodnih organizacij. "Tudi danes bi tako visoki valovi povsem uničili širše jedro mesta. Opozarjamo, da dogodek v šestem stoletju nikakor ni bil edinstven, lahko se ponovi vsak dan," so zapisali strokovnjaki v reviji Nature Geoscience.

Seizmološki podatki kažejo, da se na dnu jezera že zadnjih 12.000 let dogajajo obsežni premiki zemeljskih plasti. "Glede na to, da se v delti Rone še vedno nabirajo sedimenti, lahko v Ženevskem jezeru tudi v prihodnosti nastane cunami. Lahko ga sprožijo padanje skal, potresi ali le hude nevihte," pravi vodja raziskovalcev Katrina Kremer z ženevske univerze.

In dodaja: "Ženeva leži na zelo nevarnem območju, saj je nadmorska višina mesta v primerjavi z jezersko gladino zelo nizka, poleg tega leži na skrajnem robu jezera v obliki lijaka. Zato bi se moralo več govoriti o tej grožnji, domačini pa bi morali biti nanjo bolje pripravljeni."