Upravnemu odboru Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je sestavljen iz predstavnikov 24 držav, lahko kandidate predlagajo vlade. Če kandidati ne bodo več kot trije, bodo njihova imena objavili 10. junija, če jih bo več, pa bodo imena ostala tajna, dokler ne bo dosežen konsenz o treh kandidatih. Te bo upravni odbor zaslišal in skušal najti soglasje za imenovanje enega izmed njih, čeprav lahko odbor odloča tudi z večinskim glasovanjem.

Evropa vztraja pri svoji (nenapisani) pravici
V skladu z dozdajšnjim dogovorom med ZDA in evropskimi državami, ki imajo v odboru največjo težo, sklad vse od njegove ustanovitve ob koncu 2. svetovne vojne vodi Evropejec, medtem ko je na čelu Svetovne banke Američan. V zadnjem času je slišati številne pozive, zlasti iz hitro rastočih gospodarstev, k spremembi tega pravila. Po četrtkovem odstopu Dominiqua Straussa - Kahna zaradi obtožb o spolnem napadu so se številni evropski državniki zavzeli za ohranitev dozdajšnje prakse v času, ko se več evropskih držav spopada s finančno krizo.

Skladu se novega prvega moža (ali žensko) mudi izbrati predvsem zaradi dolžniške krize v evroobmočju. Evropejci trdijo, da je ravno zaradi spopadanja z velikimi krizami predvsem v Grčiji, na Irskem in Portugalskem nujno, da novi vodja IMF-a prihaja iz Evrope.

Nemčija podprla Francozinjo
Največjo podporo za naslednico Straussa - Kahna trenutno uživa francoska finančna ministrica Christine Lagarde, ki jo je po nemški kanclerki Angeli Merkel podprl še nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. "Če se Christine Lagarde odloči za kandidaturo, bi imela Evropa najboljše možnosti, da znova zasede položaj. Je pa zdaj ključno, da Evropa govori z enim glasom," je dejal. Dodal je, da je Christine Lagarde popolnoma ustrezna za položaj direktorice, saj uživa ugled povsod v finančnem svetu.

Nemški minister je obenem pohvalil delo dozdajšnjega direktorja, prav tako Francoza, Straussa - Kahna in izrazil osuplost nad tem, kako so z njim po aretaciji ravnale ameriške oblasti.

Zlorabila svojo moč?
Vendarle pa kandidatura Christine Lagarde ni zagotovljena, saj nekatere članice EU-ja dvomijo, da bi bila lahko imenovana za kandidatko preden posebno sodišče prihodnji mesec odloči, ali jo bodo preiskovali v primeru domnevne zlorabe moči, saj naj bi obšla pravosodni sistem in poskrbela za sprejetje 285 milijonov evrov vredne poravnave s francoskim poslovnežem in nekdanjim ministrom Bernardom Tapiejem. Odločitev glede kandidature Christine Lagarde naj bi padla na zasedanju skupine G8 prihodnji konec tedna v Franciji. Francozinja ima sicer tudi podporo svoje države, Velike Britanije in Italije.

Najresnejšega neevropskega kandidata ne bo v boju
Kot mogoči kandidati za generalnega direktorja IMF-a, ki ga trenutno vodi namestnik Straussa - Kahna, Američan John Lipsky, se omenjajo še nekdanji član sveta Evropske centralne banke, Nemec Axel Weber, pa tudi nekdanji britanski premier Gordon Brown. Med Neevropejci pa sta med morebitnimi kandidati Indijec Montek Singh Ahluwalia in Mehičan Augustin Carstens. Turški ekonomist Kemal Dervis, ki se je omenjal kot najresnejši kandidat neevropskih držav, je v petek dejal, da ne bo kandidiral. Dervis naj bi se kandidaturi odrekel, ker je imel kot član Svetovne banke afero s svojo podrejeno.