Po podatkih observatorija s sedežem v Veliki Britaniji je med smrtnimi žrtvami tudi 16 pripadnikov sirskih varnostnih sil. V napadu varnostnih sil na neko vas v osrednjem delu države je umrlo 13 članov iste družine.

Sile režima predsednika Bašarja Al Asada nadaljujejo silovito ofenzivo na mesto Homs, kjer je v preteklih dneh umrlo že več sto ljudi. V sredinem napadu na to mesto sta bila ubita tudi ameriška novinarka Marie Colvin in francoski fotograf Remi Ochlik.

Francoska novinarka Edith Bouvier, ki je bila v tem napadu huje ranjena, je na spletu objavila videoposnetek, v katerem prosi, naj jo evakuirajo v Libanon, saj nujno potrebuje zdravljenje. V ločenem posnetku je za pomoč zaprosil prav tako ranjeni fotograf Paul Conroy, ki je delal s Colvinovo.

O vedno bolj zaostrenih razmerah v Siriji bo v petek v Tunisu razpravljala skupina držav prijateljic Sirije, ki vključuje ZDA, evropske in arabske države ter podpira miroljubne cilje sirske opozicije. Predvidoma bodo govorili o zaostritvi sankcij proti Damasku ter o ukrepih za sklenitev prekinitve ognja in za dostavo humanitarne pomoči na najbolj prizadeta območja.

Neodvisna mednarodna komisija Združenih narodov za Sirijo je pripravila seznam visokih sirskih predstavnikov, proti katerim bi se lahko začela preiskava zaradi morebitnih zločinov proti človečnosti med nasilnim zatrtjem protivladnih protestov. Med odgovornimi naj bi bili predvsem predstavniki ključnih varnostnih in obveščevalnih služb.

Nasilje v Siriji pred ICC-jem?
"Komisija je visoki komisarki ZN-a za človekove pravice predala ovojnico z imeni teh ljudi. Ta bi lahko v prihodnje pomagala pri izvedbi verodostojne preiskave v izvedbi pristojnih oblasti," je sporočila komisija. Kdo bi te oblasti lahko bile, komisija ni navedla, so pa visoki predstavniki ZN-a na področju človekovih pravic že večkrat pozvali, naj nasilje v Siriji obravnava Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Poročilo navaja, da je nacionalni varnostni urad vladajoče sirske stranke Baas odgovoren za spreminjanje vladnih politik v vojaške operacije, ki so vodile v sistematične aretacije ali pobijanje civilistov. Štiri ključne varnostne in obveščevalne službe, povezane s sirskim predsednikom Al Asadom, pa naj bi bile "v središču skoraj vseh operacij".

Človekove pravice kršijo tudi opozicijske skupine
Poročilo tudi razkriva, kako so sirski poslovneži sodelovali pri najemanju in oboroževanju provladnih milic, znanih kot Šabiha, ki naj bi bile odgovorne za zločine proti človečnosti in za druge kršitve človekovih pravic. Omenja tudi 38 zaporov, v katerih naj bi mučili zapornike in neprimerno ravnali z njimi.

Za grobo kršenje človekovih pravic so odgovorni tudi nekateri predstavniki oboroženih opozicijskih skupin, združenih v svobodni sirski vojski, a število njihovih zločinov ni primerljivo s številom zločinov, ki so jih zagrešili predstavniki oblasti, še dodaja poročilo. Poročilo temelji na podatkih, ki jih je komisija zbrala od virov zunaj Sirije, med katerimi so bili borci za človekove pravice in odpadniki iz sirske vojske. Sirska vlada namreč članom komisije ni dovolila vstopa v državo.

Konflikt vedno bolj podoben državljanski vojni
Po navedbah komisije se Sirija vse bolj poglablja v oborožen konflikt, podoben državljanski vojni. Da bi to preprečili, bi morali tamkajšnja vlada in opozicija čim prej začeti pogovore o končanju nasilja.

Komisija, ki jo sestavljajo strokovnjak za človekove pravice, brazilski profesor Paulo Sergio, strokovnjakinja za človekove pravice žensk Yakin Ertürk ter nekdanja vodja agencije ZN-a za pomoč Palestincem (UNRWA) Karen Abu Zajd, je sklenila, da bi morala pogajanja vseh v konfliktu udeleženih strani spremljati in podpirati skupina držav, ki imajo do Sirije različna stališča. Pozvali so tudi k čimprejšnji organizaciji mednarodne mirovne konference za to državo.