Prodi je ponudil odstop, potem ko je senat zavrnil poročilo vlade o smernicah zunanje politike, predvsem zaradi nestrinjanja nekaterih senatorjev vladne večine z mirovno misijo v Afganistanu.

Napolitano sicer v sredo Prodijevega odstopa še ni sprejel, saj želi, da ta še naprej opravlja tekoče delo. Napolitano ima zdaj na voljo več možnosti. Prodiju bi lahko znova ponudil mandatarstvo, razpisal bi lahko nove volitve ali pa imenoval vlado, ki bi jo podpirala drugačna večina.

Afganistan kamen spotike
Pretekli mesec je italijanska vlada odobrila podaljšanje financiranja misije v Afganistanu za leto dni, kljub nasprotovanju treh ministrov iz vrst stranke Zelenih, Komunistične stranke in Prenovljenih komunistov. Trenutno je v Afganistanu skoraj 2.000 italijanskih vojakov, večinoma na mirnejših zahodnih območjih v državi in vzhodno od Kabula.

Predlog Prodijeve vlade, ki je imela že tako minimalno večino v senatu, ni bil sprejet, ker ga dva poslanca iz vrst Prenovljenih komunistov nista hotela podpreti. Omenjena stranka je sicer ena izmed štirih levičarskih strank v koaliciji, ki nasprotujejo vojaškim posredovanjem, pa tudi mnogim smernicam gospodarske politike, vključno s pokojninsko reformo. Zaradi prenovljenih komunistov je padla že kratkotrajna Prodijeva vlada leta 1998.

Vrh Unije ni ogrožen
Na krizo v Italiji se je odzvala tudi Evropska unija. Predstavnik Evropske komisije Johannes Laitenberger je dejal, da naj kriza v Italiji ne bi vplivala na vlogo Rima na bližajočem se vrhunskem zasedanju Unije. "Zaveze in pravice držav članic, sprejete na podlagi evropskih pogodb, ostajajo neodvisne od razvoja dogodkov na nacionalni ravni," je dodal.

Odziv italijanskih medijev
Večina italijanskih dnevnikov se strinja, da je bil odstop premierja Romana Prodija po samo desetih mesecih neizogiben. Rimska La Repubblica je zapisala, da se je ideološka vrv, ki so jo skrajneži več mesecev napenjali v parlamentu in na ulicah, nazadnje pretrgala in povzročila padec vlade. To po manj kot letu dni od poraza na volitvah ponuja možnost Silviu Berlusconiju, da se vrne za krmilo države.

Krizo je sprožil govor zunanjega ministra Massima D'Aleme v senatu, ko je razložil, da se Italija zavzema za mir in zavrača vojno in da bi bil umik njene politične in civilne misije iz Afganistana Italijo oddaljil od Evropske unije. V La Repubblici so zapisali, da bi takšen govor pozdravili v kateri koli drugi zahodni državi z levičarsko vlado, v Italiji pač ne, kjer je to nesprejemljivo za skrajni del levice.

Torinska La Stampa dodaja, da je Prodija k odstopu prisililo kočljivo vprašanje zunanje politike. Corriere della Sera končuje, da bo moral predsednik Napolitano rešiti pravi politični rebus. Levosredinske stranke bodo morale jamčiti, da ne bodo znova nasprotovale vladni politiki, saj bo samo tako predsednik lahko poslal Prodija v parlament po novo zaupnico.