Dodala je, da se je vedno znova spraševala, zakaj se je to med milijoni ljudi zgodilo ravno njej. To je 18-letna Kampuscheva povedala v intervjuju za avstrijski tednik News. Kot je znano, je Natascha iz ujetništva, v katerem je bila zaprta osem let, ušla 23. avgusta. O svojem ugrabitelju meni, da je bil paranoik in kronično nezaupljiv. Njegov samomor pa se ji zdi popolnoma nesmiseln.

Bala se je neuspelega pobega
Natascha se je zavedala, da bi samo en neuspel poskus pobega pomenil veliko nevarnost, saj verjetno nikoli več ne bi prišla iz ujetništva Wolfganga Priklopila. Postopoma sem si morala zagotoviti njegovo zaupanje, je pojasnila Dunajčanka, ki dodaja, da je bila pred osmimi leti ugrabljena na poti v šolo.

Svojega pobega ni načrtovala, ampak naj bi bil povsem spontan. Stekla je skozi vrtna vrata, pri tem pa se ji je zavrtelo in občutila je svojo šibkost. Kljub temu ji je uspelo. Izrabila je priložnost, ko se je Priklopil pogovarjal po telefonu, in stekla na ulico, kjer je prosila za mobilni telefon, a pri tem ni imela sreče, saj so ji vsi dejali, da ga nimajo. Rešila naj bi jo šele neka gospa, ki je bila na oknu svoje hiše in je na njeno prošnjo poklicala policijo.

"Vsak dan sem bila zgoraj in sem z njim počela vsakdanje stvari, nato pa me je vedno znova pošiljal v celico pod garažo. Posebej čudno je bilo, ko ga je za konec tedna obiskovala mama," je dejala. Sicer je lahko sama odločala o tem, ali bo dan preživela v njegovi družbi ali pa bo sama v celici.

O svojem ugrabitelju sicer v javnosti ne želi veliko govoriti, ker se sam ne more več braniti. Obrekovati mrtvega je že zaradi njegove matere po njenem mnenju neetično. "Imela sem tudi strašne misli. Včasih bi mu, če bi imela sekiro, odsekala glavo," je pojasnila. Na vprašanje, ali je imel pomočnike, pa je dejala, da jih najverjetneje ni bilo.

V ujetništvu je najbolj pogrešala ljudi in živali. Čas je skušala čim bolje izkoristiti. Veliko je brala in svojemu ugrabitelju pomagala pri hišnih opraviliih. Prepričana je bila tudi, da je nihče več ne išče in da je nikoli ne bodo našli.

Z mamo želi na križarjenje
O svojih starših je dejala, jih ima rada, govorice, da naj bi bili med seboj sprti, pa je zanikala. Prepričana je, da je bila za njeno družino stvar včasih celo težja kot zanjo, saj so včasih celo pomislili, da je mrtva. Izvedela je tudi, da so jo v nekem bližnjem jezeru iskali z bagri. O odnosu s svojo mamo pravi, da je bila v mislih vedno z njo, čeprav nista bili skupaj tudi fizično. Želi si, da bi zdaj skupaj odšli na križarjenje z ladjo.

Samozavestna in žejna življenja
Novinar časopisa News, Alfred Worm, je dejal, da ima Natascha voljo, da bi iz svojega življenja, ki je bilo do zdaj izredno dramatično, izvlekla kar največ. Presodil je, da je med pogovorom delovala kot zelo zrela osebnost, izbira njenih besed pa naj bi bila na ravni intelektualke.

Za prihodnost ima velike načrte, saj namerava opraviti maturo, nato pa še študirati. Zanimata jo psihologija in novinarstvo. Včasih si je želela postati tudi gledališka igralka, ker ji je bila umetnost vedno blizu. Ali bo o svojih doživetjih napisala tudi knjigo, pa se še ni dokončno odločila. Želi pa ustanoviti fundacijo, ki bo pomagala lačnim ljudem.

Takoj po osvoboditvi so zdravniki Natascho podrobno pregledali, saj vsa ta leta ni imela zdravniškega nadzora. Se je pa zelo bala, de ima težave s srcem, saj je nekega dne začutila aritmijo srca in imela hudo vrtoglavico. Dejala je tudi, da se je takoj po osvoboditvi vključila v družabno življenje.

Pogovor tudi na televiziji
Zvečer je intervju z Natascho, ki se je pogovarjala tudi z novinarjem dnevnika Kronen-Zeitung, objavila avstrijska televizija ORF. Novinar Christoph Feurstein, ki jo je intervjuval, je dejal, da ga je presenetila njena samozavest, določeni odgovori pa naj bi ga celo šokirali. Dodal je, da je bila v času ujetništva večkrat tudi med ljudmi, ki jim je neuspešno z očmi skušala dopovedati, da potrebuje pomoč.