Zveza Nato bo sprožila misijo Baltska straža, s katero bo okrepila svojo prisotnost v Baltskem morju in zaščitila kritično podvodno infrastrukturo, je v Helsinkih na srečanju voditeljev zaveznic ob Baltskem morju povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.

V misijo bodo vključene ladje in letala ter tudi avtonomna podvodna plovila, je Rutte še povedal na srečanju, ki ga je gostil s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom in estonskim premierjem Kristenom Michalom. Sodelovale so še Nemčija, Danska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.

Finska bo v okviru misije v Baltsko morje napotila najmanj dve plovili, Švedska pa tri vojaške ladje in letalo. Natančno skupno število sodelujočih plovil ni znano, operacija pa bo glede na navedbe v izjavi zveze Nato trajala "do nadaljnjega", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zveza Nato je misijo za nadzor in zaščito infrastrukture v Baltskem morju napovedala, potem ko je v zadnjih mesecih nastalo več poškodb na telekomunikacijskih in energetskih kablih na dnu morja. Več strokovnjakov in politikov je za to bolj ali manj neposredno obtožilo Rusijo, ki naj bi bila odgovorna za domnevne sabotaže.

Te naj bi izvajala s t. i. ladjevjem v senci, sestavljenim iz starejših ladij vprašljivega izvora, ki prevažajo rusko nafto in naftne derivate.

"Preiskave vseh teh primerov še potekajo, vendar obstajajo razlogi za skrb. Varnost naše infrastrukture je izredno pomembna – ne le zaradi oskrbe z energijo, po podmorskih kablih poteka tudi več kot 95 odstotkov internetnega prometa, 1,3 milijona kilometrov kablov pa vsak dan zagotavlja finančne transakcije v ocenjeni vrednosti približno deset bilijonov dolarjev," je opozoril Rutte.

Z ukrepi se je strinjal tudi nemški kancler Olaf Scholz. "Še naprej bomo ukrepali proti ruskemu ladjevju v senci, tudi s sankcijami in ukrepi proti določenim ladjam in ladjarskim družbam, ki ogrožajo tudi okolje," je Scholz dejal novinarjem.

Baltsko morje vsak dan prečka 2000 ladij

Napetosti med Zahodom in Rusijo v povezavi z infrastrukturo pod Baltskim morjem se tako nadaljujejo, prav tako tudi medsebojne obtožbe o sabotažah. Te so se okrepile nekaj mesecev po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022, potem ko je bilo septembra istega leta več eksplozij na plinovodih Severni tok.

Finska policija je prejšnji mesec zasegla tanker, ki je prevažal rusko nafto, zaradi sumov, da je plovilo z vlečenjem sidra po morskem dnu poškodovalo finsko-estonski električni vod Estlink 2 in štiri telekomunikacijske kable.

Poljska državna radiotelevizija TVP World je v torek poročala, da so opazili rusko ladjo, ki je krožila okoli podmorskega plinovoda Baltic Pipe, ki dobavlja plin iz Norveške na Poljsko, čeprav ni bilo neposrednih znakov poškodb.

Po besedah latvijskega predsednika Edgarsa Rinkevicsa vsak dan prečka Baltsko morje približno 2000 ladij, zato je vse težko nadzorovati.

"Priznajmo si, da ne moremo zagotoviti stoodstotne zaščite, vendar menim, da lahko z drznim pristopom takšne incidente zmanjšamo ali celo ustavimo," je Rinkevics dejal novinarjem.

Finski predsednik Alexander Stubb je dejal, da je še treba opraviti nadaljnje pravne študije, s katerimi bi ocenili, katere ukrepe je mogoče sprejeti proti ladjam, hkrati pa ohraniti pravila o svobodi plovbe.