Barack Obama je pred četrtkovim začetkom vrha zveze Nato v Walesu obiskal Estonijo, kjer se je srečal z voditelji treh baltskih držav. Namen obiska je poslati jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj ne sega po Baltiku.

Po srečanju z estonskim kolegom Toomasom Hendrikom Ilvesom je Obama napovedal napotitev dodatnih pripadnikov ameriških zračnih sil in letal za nadzor neba nad baltskimi državami in po njegovih besedah bi bila idealna lokacija za namestitev ameriških sil estonsko oporišče Ämari.

Konec aprila so ZDA napovedale napotitev okoli 600 vojakov na vzhod Evrope, ki naj bi sodelovali v vojaških vajah na Poljskem, v Litvi, Latviji in Estoniji. 150 jih je nameščenih v Estoniji, kjer naj bi predvidoma ostali do konca leta. Obama je poleg tega junija v Varšavi obljubil do milijarde dolarjev pomoči za krepitev vojaške varnosti, kar mora kongres prav tako še odobriti.

Ameriški predsednik je pojasnil, da so ZDA že zdaj povečale vojaške aktivnosti na območju Baltika in neprestano "rotirajo osebje in letala", vseeno pa pričakuje, da si bodo z evropskimi članicami zavezništva enakopravno razdelili stroške za krepitev obrambe.

Estonski predsednik je dejal, da so se razmere v regiji povsem spremenile zaradi ravnanja Rusije. "Tukajšnja robustna in vidna navzočnost zaveznice je najboljša pot za odvrnitev vsakršne agresije," je prepričan Ilves.

Tri baltske države so bile v zvezo Nato in Evropsko unijo sprejete leta 2004, potem ko so pet desetletij preživele pod sovjetsko vladavino. Trojica je še posebej občutljiva za trenutno dogajanje v Ukrajini, tudi zaradi močne ruske manjšine na lastnih tleh. Ta v Estoniji in Latviji predstavlja več kot četrtino prebivalstva in šteje 1,3 oz. dva milijona pripadnikov, ki so večinoma prorusko usmerjeni.

To je prvi obisk Obame v baltskih državah, v trenutku, ko ZDA in Evropa Rusijo obtožujejo pošiljanja vojakov v Ukrajino, pa ima velik simboličen pomen. Pred njim je kot edini predsednik ZDA Latvijo, Litvo in Estonijo obiskal Obamov predhodnik George Bush, a to je bilo leta 2006, ko je na nekdanjih mejah iz časa hladne vojne vladal mir.

Igre na Natovem dvorišču je dovolj
Iz Bele hiše so pred obiskom sporočili, da bo Obama posla Putinu preprosto sporočilo, naj se ne igra s članicami Nata oziroma "da ni v redu, da velike države brezvestno kršijo ozemeljsko suverenost manjših sosed".

Peti člen severnoatlantske pogodbe obvezuje zavezništvo, da zaščiti katero koli državo, ki je tarča napada. Že pretekli teden je ameriški predsednik povedal, da v Estonijo odhaja tudi zato, da bi Estoncem pokazal, da resno misli, ko govori o spoštovanju pogodbenih obveznosti. S tem je Obama potegnil tudi jasno ločnico med baltskimi državami in Ukrajino, ki ni članica Nata.

Pred obiskom v Talinu je več uglednih osebnosti, med njimi nekdanja predsednika Estonije in Litve, Arnold Ruutel in Vytautas Landsbergis, Obamo v odprtem pismu pozvalo k stalni navzočnosti zavezniških sil v pribaltskih državah. Po mnenju analitikov bi bilo sicer tovrstna pričakovanja v zvezi z Obamovim obiskom treba zmanjšati, saj se bodo pravi dogovori sklepali na vrhu Nata.

Najpomembnejši vrh Nata do zdaj?
Vrh v Walesu zaradi resnosti razmer v Ukrajini nekateri označujejo za zgodovinski. Cilj vrha, ki bo potekal dva dni, bo zagotoviti, da je Nato pripravljen na vsak izziv, da bo zavezništvo pripravljeno, sposobno in voljno braniti vse zaveznice pred katerim koli napadom, je v ponedeljek poudaril generalni sekretar Nata, Danec Anders Fogh Rasmussen, za katerega bo to zadnji vrh, saj bo položaj 1. oktobra predal Norvežanu Jensu Stoltenbergu.

Na vrhu naj bi se Nato zavezal, da bo okrepil vidnost svoje prisotnosti na vzhodu Evrope z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje. Vzpostavitev bojne konice sodi v sklop "akcijskega načrta pripravljenosti", ki ga bodo zaveznice potrdile v Walesu. Viri pri Natu so v ponedeljek pojasnili, da naj bi bil na terenu štab z okoli sto ljudmi in strelivom ter da naj bi bilo v dveh dneh mogoče namestiti bataljon, kar je od 600 do 800 pripadnikov, v petih dneh pa brigado, kar je od 4.000 do 6.000 ljudi. To je zelo ambiciozen projekt, ki bo tudi zelo drag, ocenjujejo viri.

Listina le še mrtva črka na papirju?
"Bojna konica" je kompromis med zaveznicami, ki bi od Nata želele še trdnejša zagotovila glede svoje varnosti - predvsem baltske države in Poljska, ki jih podpirajo Velika Britanija, Danska in Norveška, ter med bolj zadržanimi zaveznicami. Prva skupina držav naj bi na vrhu predstavila svojo pobudo okrepljenega sodelovanja v odzivu na odnos Rusije do Ukrajine.

Rasmussen poudarja, da Nato z akcijskim načrtom pripravljenosti ne bo kršil ustanovne listine o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki sta jo Nato in Rusija podpisala maja 1997 v Parizu ter da ostaja zavezan tej listini. Ta med drugim vključuje zavezo, da Nato ne bo krepil prisotnosti na vzhodnih mejah s stalno nameščenimi silami. Ponovil je tudi, da listino krši Rusija.