Prilagoditev Natove poveljniške strukture novim izzivom je nujna, saj se napetosti znova stopnjujejo, zlasti zaradi grožnje iz Rusije, poudarja generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po koncu hladne vojne je bilo v Natovih zavezniških strukturah zaposlenih 22.000 ljudi v 33 različnih poveljstvih, danes jih je manj kot 7.000 v sedmih poveljstvih, je ponazoril.

Za prave sile na pravem mestu ob pravem času
To bo prva krepitev poveljniške strukture po koncu hladne vojne, namenjena prilagoditvi Natove strukture spremenjenim varnostnim okoliščinam. "Potrebujemo poveljniško strukturo, ki bo zagotovila, da bodo prave sile na pravem mestu ob pravem času," je poudaril generalni sekretar.

Prenova vključuje novi poveljstvi za zagotovitev ustrezne pomorske povezave med Severno Ameriko in Evropo ter za izboljšanje gibljivosti sil in opreme v Evropi. Ministri so se dogovorili tudi o vzpostavitvi novega središča za kibernetske operacije. Cilj je krepitev odzivnosti na kibernetske grožnje, tako da bo ta primerljiva z odzivnostjo na kopnem, morju in v zraku.

Podrobnosti v prihajajočih mesecih
Podrobnosti, na primer kje bosta sedeža poveljstev, koliko dodatnega osebja in denarja naj bi potrebovali, bodo dorečene v prihodnjih mesecih. Odločitev o konkretnih številkah še ni, šlo bo delno za dodatna sredstva, delno pa za drugačno prednostno obravnavo, je pojasnil Stoltenberg. V Natu izpostavljajo, da je pri uresničevanju zastavljenih ciljev ključna vloga vlad, zasebnega sektorja in EU-ja, od katerega se pričakuje evropska sredstva za zagotavljanje ustrezne infrastrukture.

Civilna infrastruktura v Evropi - železnice, ceste in letališča - morajo ustrezati vojaškim potrebam; ceste in mostovi morajo biti dovolj trdni za prevoz tudi najtežjih vojaških vozil, je ponazoril Stoltenberg. Obrambni ministri so se dogovorili o okviru za prenovo, konkretne odločitve je pričakovati na njihovem naslednjem zasedanju februarja in nato na vrhu zavezništva julija v Bruslju.

Na Severno Korejo je treba močno pritisniti
Stoltenberg pa je že pred tem ob začetku zasedanja obrambnih ministrov poudaril, da je zaradi njenih raketnih in jedrskih poskusov potreben močan pritisk na Severno Korejo. Potrebni so politični, diplomatski in gospodarski pritisk ter celovito in transparentno izvajanje gospodarskih sankcij, dogovorjenih v okviru ZN-a, je dejal Stoltenberg. Rusija in Kitajska imata po njegovih besedah kot stalni članici Varnostnega sveta ZN-a in sosedi Severne Koreje pri tem posebno odgovornost.

Severnokorejski raketni in jedrski programi so svetovna grožnja, ki terja celosten odziv, je še izpostavil generalni sekretar zavezništva. Tako se je Stoltenberg odzval na nove grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Pjongjangu z uporabo vojaške sile v okviru njegove azijske turneje. Trump je v nagovoru v južnokorejskem parlamentu posvaril Pjongjang, naj ne podcenjuje in preizkuša ZDA, in izpostavil močno vojaško navzočnost ZDA na Korejskem polotoku.

Obrambni ministri Nata, med katerimi je tudi slovenska Andreja Katić, bodo vprašanje Severne Koreje obravnavali v sklopu razprave o svetovnih grožnjah drevi na večerji z visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Federico Mogherini. V ospredju pozornosti bodo po pričakovanjih sporočila ameriškega obrambnega ministra Jamesa Mattisa, ki bo poročal o Trumpovi azijski turneji.

Francozi povečujejo izdatke za obrambo
Francoski parlament pa je v torek potrdil povečanje obrambnega proračuna v prihodnjem letu (2018) za skoraj dve milijardi evrov. Z dodatnih 1,8 milijarde evrov se bodo izdatki za obrambo v prihodnjem letu povečali na 32,4 milijarde evrov, kar je 1,82 odstotka francoskega BDP-ja. Velik del obrambnega proračuna za leto 2018 bo Francija namenila prenovi vojaških transportnih letal, lovskih letal in druge opreme, uporabljene v protiterorističnih operacijah v zahodni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Vlada naj bi se s potrjenim povečanjem "odkupila" za letošnji 850 milijonov evrov težak rez v obrambni proračun, ki je bil del vladnih prizadevanj za ohranitev javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP-ja, kot to zahteva EU.