Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob tem dejal, da "podpora Ukrajini ni dobrodelnost, ampak je v našem varnostnem interesu".

Čeprav niso sprejeli časovnice poti Ukrajine v članstvo, je 32 članic zavezništva izrazilo neomajno podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Zavezale so se, da bodo v prihodnjem letu Ukrajini namenile za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči. Članice Nata so Ukrajini tudi začele dobavljati vojaška letala F-16.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na vrhu zahodne države pozval k odpravi vseh omejitev glede uporabe orožja, ki so jim ga dobavile. "Če želimo zmagati, če želimo prevladati, če želimo obvarovati in braniti našo državo, je treba odpraviti vse omejitve," je Zelenski odgovoril na vprašanje, v kolikšni meri so zahodne države odpravile omejitve pri uporabi dobavljenega orožja za izvajanje napadov ukrajinske vojske na rusko ozemlje.

Poudaril je, da vedo, iz katerih vojaških oporišč Rusija izvaja napade na Ukrajino. Zahodne države bi jim tako morale dovoliti, da z njihovim orožjem napadajo oporišča, od koder ruska vojska izvaja napade, kakršen je bil nedavni na pediatrično bolnišnico v Kijevu.

O tem je ob robu vrha Nata govoril z novim britanskim premierjem Keirom Starmerjem, od katerega je prejel "zelo dobra sporočila", pa tudi z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. "Potrebujemo zelo konkretne in hitre korake," je povedal ukrajinski predsednik.

O odpravi omejitev sta na dvostranskem srečanju, po katerem sta stopila pred novinarje, spregovorila tudi s Stoltenbergom. "Rusija je izvedla invazijo na Ukrajino, kar je očitna kršitev mednarodnega prava. In v skladu z mednarodnim pravom ima Ukrajina pravico do samoobrambe, članice Nata pa imajo pravico, da Ukrajini pomagajo pri tem, ne da bi se vpletle v konflikt," je povedal generalni sekretar.

Zaveznice, ki so Ukrajini postavile omejitve, so po njegovih besedah te že deloma omilile. Tako lahko Ukrajina do določene mere izvaja napade na legitimne vojaške cilje na ruskem ozemlju, kar v okviru samoobrambe omogoča tudi mednarodno pravo.

Namestitev raket v Nemčiji

Združene države Amerike bodo leta 2026 v Nemčiji začele nameščati rakete daljšega dosega, sta državi napovedali na srečanju zveze Nato v torek, kar je po besedah zaveznic pomemben korak v boju proti vse večji grožnji, ki jo predstavlja Rusija.

S to odločitvijo bo Nemčija dobila najmočnejše ameriško orožje na evropski celini po hladni vojni. Državi sta sporočili, da bo namestitev raket daljšega dosega priprava na dolgoročno namestitev zmogljivosti v Evropi, ki bodo vključevale SM-6, tomahawk in hipersonično orožje z večjim dosegom.

Sorodna novica Rusija napovedala vojaški odgovor na ameriško namestitev raket dolgega dosega v Nemčiji

Namestitev orožja bi bila prepovedana na podlagi pogodbe o jedrskih silah srednjega dosega, ki so jo ZDA in Sovjetska zveza podpisale leta 1987, vendar je ta leta 2019 prenehala veljati.

"Ne smemo zanemariti možnosti napada na suverenost zavezništva in njegovo ozemeljsko celovitost," so članice zapisale v sporočilu, objavljenem v sredo.

Sporočilo navaja, da nameravajo zaveznice Ukrajini v naslednjem letu zagotoviti vsaj 40 milijard evrov vojaške pomoči, vendar niso sklenile večletne zaveze, za katero si je prizadeval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je korak ZDA označil za stopnjevanje, katerega namen je ustrahovanje Rusije. Dejal je, da bo Rusija pripravila vojaški odgovor na načrtovano namestitev ameriških raket dolgega dosega.

Sorodna novica Najmanj 40 milijard evrov Natove vojaške pomoči Ukrajini v prihodnjem letu

Pozivi Kitajski, naj preneha podpirati ruska vojaška prizadevanja

Dokument je okrepil Natovo stališče do Kitajske, ki jo obtožuje, da spodbuja ruska vojna prizadevanja v Ukrajini, in navaja, da Peking še naprej predstavlja sistemski izziv za evroatlantsko varnost. Stoltenberg je poudaril pomembnost izjave, saj je to prvič, da se je k obsodbam Kitajske pridružilo vseh 32 zaveznic.

Povedal je, da Nato ni organizacija, ki nalaga sankcije, vendar je dodal: "Konec koncev se bodo o tem odločale posamezne članice, vendar mislim, da je sporočilo, ki ga pošilja Nato, zelo jasno."

V sporočilu so Kitajsko pozvali, naj preneha gmotno in politično podpirati ruska vojaška prizadevanja, izrazili so zaskrbljenost zaradi kitajskih vesoljskih zmogljivosti, omenili hitro širjenje njenega jedrskega arzenala in Peking pozvali, naj se vključi v pogovore o zmanjšanju strateškega tveganja.

Kitajska se je na izjavo ostro odzvala. "Kot vsi vemo, Kitajska ni povzročiteljica krize v Ukrajini," je dejal tiskovni predstavnik kitajske misije pri EU-ju.

"Izjava z vrha Nata v Washingtonu sloni na miselnosti iz hladne vojne, njena vsebina je napadalna in polna provokacij, laži, podtikanj in obrekovanj," je še dodal. "Osnovno stališče Kitajske glede ukrajinskega vprašanja je spodbujanje mirovnih pogovorov in politične rešitve, kar je mednarodna skupnost splošno priznala in cenila," je dejal tiskovni predstavnik.

"Največje zavezništvo, kar jih je svet kdajkoli poznal"

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo gostil partnerje in zaveznike Nata v Beli hiši, da bi proslavil "največje zavezništvo, kar jih je svet kdajkoli poznal".

"Ne smemo dovoliti, da bi zavezništvo zaostajalo," je dejal Biden. "Skupaj bomo branili vsak centimeter Natovega ozemlja."

Biden se je v sredo srečal tudi z novim britanskim premierjem Keirom Starmerjem, ki je ob tem poudaril pomen "posebnega odnosa" med njunima državama, ki da je zdaj močnejši kot kdajkoli prej.

Voditelja sta poudarila skupno zavezo za podporo Ukrajini in se strinjala o potrebi za prekinitev ognja v Gazi ter za izpustitev tamkajšnjih talcev. Prav tako sta potrdila podporo rešitvi dveh držav, je sporočila Bela hiša.

"Zavezniki v tej sobi ne delijo skupnega jezika ali skupne meje, vendar pa smo sosedje, ker delimo skupno vero v dostojanstvo, enakopravnost, demokracijo in svobodo. Sosedje smo zato, ker se postavimo drug za drugega. Zavedamo se, da je naša hiša varnejša, če je varna celotna soseska. Ta preprosta misel je v srcu našega zavezništva," je na večerji med drugim dejal Biden.

Oglasil se je tudi Trump

Nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump je že večkrat izrazil pomisleke proti vojaški pomoči Ukrajini in ameriški podpori zaveznikom.

V sredo je za rado Fox News dejal, da ZDA ne bi umaknil iz Nata, vendar je ponovil, da bi morale zaveznice plačevati več. "Hočem, da plačajo račune. Varujemo Evropo, oni pa nas izkoriščajo," je dejal.

Zelenski ponovno v kongresu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo obiskal ameriški Kapitol, da bi utrdil odnose s kongresniki, ki bodo glasovali o nadaljnji ameriški pomoči Ukrajini, ki bi lahko bila pod vprašajem, če bi bil na novembrskih predsedniških volitvah ponovno izvoljen Trump.

Sestal se je z voditelji senata in predstavniškega doma ter člani odborov, ki se ukvarjajo z obrambo, porabo, diplomacijo in nacionalno varnostjo. "To je izjemno pomembna misija in Ukrajini moramo stati ob strani," je ob tem dejal predsednik senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti Mark Warner.

Zelenski je pred kosilom s skupino demokratskih in republikanskih senatorjev vodji republikancev v senatu Mitchu McConnllu podelil ukrajinski red za zasluge. Pozneje se je srečal z republikanskim predsednikom predstavniškega doma Mikom Johnsonom, ki je tesen Trumpov zaveznik, in ga je povabil v Kijev, vendar je ta dejal, da bo pred novembrskimi volitvami težko našel čas za obisk.

Trumpovi najzvestejši zavezniki so večkrat glasovali proti pomoči Ukrajini, vendar si je Johnson aprila vendar premislil in omogočil predstavniškemu domu, da je sprejel 61 milijard vreden sveženj pomoči za Ukrajino.

Johnson v svojem prvem pomembnem nagovoru o nacionalni varnosti ta teden dejal, da Rusija predstavlja grožnjo tudi zunaj Ukrajine in da so ameriški volivci izrazili podporo nadaljnji pomoči. "Ljudje razumejo, da se ne bi ustavil, če bi zavzel Kijev. Po mojem mnenju je neusmiljen diktator," je dejal Johnson.