"Razmere lahko nadzorujemo, imamo dovolj vojakov. Ne gre za to, da ne bi bili sposobni nadzirati razmer. Naši vojaki na terenu potrebujejo počitek in potrebujemo nove sile, ki bi jih zamenjale," je pojasnil tiskovni predstavnik sil Kfor Hans Dieter Wichter.
V silah Kfor na Kosovu je trenutno več kot 5.900 vojakov. Po navedbah Wichterja so zaprosili za dodaten bataljon vojakov, ki običajno šteje okoli 500 vojakov. Natančnih podatkov o dodatnih vojakih v zavezništvu ne dajejo.
S slovenskega obrambnega ministrstva so sporočili, da Slovenija ne načrtuje napotitve dodatnih sil v Kfor. Kot so pojasnili, Skivenija v tem obdobju ne sodeluje v operativnih rezervah, iz katerih bo Nato napotil dodatne vojake na Kosovo.
V 23. slovenskem kontingentu Kforja na Kosovu je 317 pripadnikov iz različnih enot Slovenske vojske. Večino kontingenta predstavljata manevrski četi 10. motoriziranega bataljona, v katerih so tudi pripadniki pogodbene prostovoljne rezerve in logistični vod, pet skupin za povezavo in nadzor, helikoptrski oddelek ter nacionalni podporni element.
Nekaj pripadnikov delo opravlja v poveljstvu operacije Kforja v Prištini in regionalnem poveljstvu Zahod v Peći. Pripadniki SV delujejo v občinah Peć, Klina, Istok, Vučitrn, Leposavič, Skenderaj in Priština.
MZZ z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov na severu Kosova. Ministrstvo poziva obe strani, da se vzdržita vseh enostranskih in nasilnih dejanj ter dejanj, ki bi vodila k stopnjevanju napetosti in zaostrovanju razmer. Ministrstvo ravno tako poziva strani, da predstavnikom mednarodne skupnosti omogočita nemoteno izvajanje njihovih nalog. Rešitev odprtih vprašanj je treba iskati v okviru že vzpostavljenega dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem EU, ki ga je treba brez odlašanja nadaljevati. Ministrstvo zato poziva obe strani, da izkoristita obisk posebnega predstavnika EU Roberta Cooperja v regiji za dogovor glede zmanjšanja napetosti in vrnitve za pogajalsko mizo, z namenom olajšanja vsakodnevnega življenja ljudi. Vzpostavitev trajne stabilnosti, varnosti in razvoja regije bo mogoča samo z evropsko perspektivo za vse države Zahodnega Balkana. Takšni prihodnosti za državljane vseh narodnosti bi morali voditelji obeh strani posvetiti vse svoje napore. Slovenija bo z aktivnim prispevkom svojih vojakov v okviru KFOR, policistov v okviru EULEX ter politično še naprej podpirala prizadevanja mednarodne skupnosti za zagotavljanje miru, varnosti in stabilnosti na Kosovu. Slovenija je glede na prijateljske odnose z obema državama še naprej pripravljena sodelovati pri iskanju politične rešitve.
Zaostritev po embargu
Razmere na severu Kosova so se zapletle, potem ko je Kosovo julija uvedlo embargo na uvoz blaga iz Srbije. Zaradi nespoštovanja embarga so se oblasti v Prištini pred tednom dni enostransko, brez posveta z misijo EU-ja na Kosovu Eulex, mirovnimi silami Kfor in lokalnimi Srbi, odločile za namestitev posebnih enot kosovske policije na mejna prehoda Brnjak in Jarinje. To je močno ujezilo kosovske Srbe in uradni Beograd, pa tudi mednarodne institucije na Kosovu.
Kosovski specialci so se do srede sicer umaknili, a so se razmere nato še zaostrile, saj so Srbi vztrajali, da mora na spornih prehodih obveljati dosedanji režim, na kar pa v Prištini niso pripravljeni pristati. Izbruhnilo je tudi nasilje, po katerem je nadzor nad prehodoma prevzel Kfor. Sile Kfor so v ponedeljek tudi odstranile več barikad, ki so jih postavili kosovski Srbi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje