Obrambni ministri so pristojnim vojaškim službam naročili opredelitev možnosti za dolgoročnejšo krepitev sil na vzhodnem krilu zavezništva, na primer novih bojnih skupin v vzhodnem in srednjem delu Evrope.

Ministri so sprejeli tudi skupno izjavo, v kateri so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi "zelo obsežnega, neizzvanega in neutemeljenega kopičenja" ruskih sil v in ob Ukrajini ter v Belorusiji. Stoltenberg govori o precej več kot 100.000 ruskih vojakih.

Zapisali so, da dejanja Rusije pomenijo resno grožnjo evroatlantski varnosti, zato s ciljem zagotovitve obrambe vseh zaveznic nameščajo dodatne kopenske sile na vzhodnem delu zavezništva ter dodatne pomorske in zračne sile, povečali pa so tudi pripravljenost sil.

Sorodna novica Rusija oznanila konec vaj na Krimu, Nato in ZDA: Dokazov o umiku (še) nimamo.

"Pripravljeni smo tudi še dodatno okrepiti obrambno in odvračalno držo v odziv na vse nepredvidene dogodke," so zapisali in poudarili, da so njihovi ukrepi preventivni, sorazmerni in da ne prispevajo k zaostrovanju razmer.

Veliko odprtih vprašanj

Končne odločitve o tem, kje bi omenjene nove bojne skupine lahko bile in kako bi delovale, še ni.

Za zdaj je poleg krepitve navzočnosti v baltskih državah in na Poljskem predvidena namestitev sil v Romuniji, ki naj bi jo vodila Francija. Bi pa lahko načrti vključevali še Bolgarijo, Slovaško in Madžarsko.

Rusko nasprotovanje varnostni ureditvi Evrope je Stoltenberg označil za "novo realnost". "Ne vemo, kaj se bo zgodilo v Ukrajini. Vemo pa, kaj se je že zgodilo," je dejal. Rusija ob in v Ukrajini kopiči vojake in opremo, za zdaj dokazov o umikanju sil, o čemer sicer govorijo v Moskvi, ni, je ponovil.

Sorodna novica Igra imperijev: grožnja Rusije kot krinka apetitov ZDA v Ukrajini?

Stoltenberg bi krepil obrambne proračune

Stoltenberg sicer vztrajno ponavlja zavezniško vabilo Rusiji k čimprejšnjemu srečanju v okviru Sveta Nata in Rusije, mehanizma za posvetovanje in sodelovanje, ki so ga vzpostavili pred dvema desetletjema. Ta se je 12. januarja sešel prvič po dveh letih in pol.

Ponavlja tudi, da bo Nato vztrajal pri svojih jedrnih načelih, kot je pravica vsake države, da sama odloča o svoji varnostni ureditvi, da pa so se zaveznice pripravljene pogovarjati o krepitvi obstoječih komunikacijskih kanalov, o ruskih skrbeh glede evropske varnosti in o nadzoru nad oboroževanjem.

Generalni sekretar ob tem poudarja tudi pomen nadaljnje krepitve obrambnih proračunov zaveznic. Zadovoljen je, da se izdatki evropskih zaveznic in Kanade večajo sedmo leto zapored in da so te od leta 2014 za obrambo namenile dodatnih 270 milijard ameriških dolarjev.