Berlinski inštitut za prebivalstvo in razvoj je objavil raziskavo o tem, kolikšne so razlike med deželami nekdanje Vzhodne in Zahodne Nemčije 25 let po združitvi. Izsledki so presenetili tudi strokovnjake, saj so razlike pri številu prebivalstva, plačah, gospodarski moči, premoženju, kmetijstvu in razmišljanju še vedno precejšnje.

Nižje plače, cenejše nepremičnine, manj strpnosti do priseljencev in beguncev - je ocena nekdanjih vzhodnonemških dežel v primerjavi z zahodnimi. Čeprav so se razmere na številnih območjih dveh nekoč tako različnih si držav zbližale, večletna primerjalna študija Inštituta za prebivalstvo in razvoj kaže, da popolne izenačitve še dolgo ni pričakovati.

Plačne razlike so očitne
Nekdanja meja je še vedno očitna pri rasti števila prebivalstva - na nekdanjem vzhodu število prebivalcev vse od združitve upada. V petih nekdanjih vzhodnonemških deželah je leta 2013 živelo več kot dva milijona ljudi manj kot pred letom 1991. Pri vse nižjem številu prebivalstva na podeželju so dežele primerljive. Tudi število zaposlenih povsod narašča, a v starih deželah bistveno bolj kot v novih. Tudi plačne razlike so še vedno očitne.

Povprečna plača na nekdanjem vzhodu je 2.800 evrov na mesec, to je dve tretjini zahodne povprečne plače. Tudi nepremičnine in posesti so na nekdanjem vzhodu kar za polovico cenejše. Velike razlike pa so tudi pri zelo aktualni priseljenski politiki v Nemčiji - na nekdanjem vzhodu so skrajno desna stališča veliko pogostejša. Da so begunci in priseljenci dobrodošli, menijo le vsak drug Nemec na nekdanjem vzhodu in dve tretjini na nekdanjem zahodu. Kljub temu Inštitut ocenjuje, da je bila združitev Nemčij uspešna, da pa bosta dve nekoč tako različni državi res rasli skupaj, pa bo po njihovem mnenju potrebna vsaj še ena generacija.