V zmago 74-letnega nekdanjega železarskega delavca in pozneje lokalnega partijskega voditelja ni dvomil nihče, saj Nazarbajev s trdo roko že četrt stoletja vlada tej z nafto in plinom bogati srednjeazijski državi, na volitvah pa se je soočil z dvema nepomembnima kandidatoma, ki sta s svojima imenoma na glasovnicah bolj služila za dajanje vtisa demokratičnosti glasovanja.

Volitve bi morale potekati šele prihodnje leto, vendar se je Nazarbajev odločil za njihovo predčasno izvedbo, saj si je po lastnih trditvah želel zagotoviti mandat za reforme, medtem ko poznavalci menijo, da je le želel utišati špekulacije o njegovem nasledniku.

Po podatkih državne volilne komisije se je volitev udeležilo rekordnih 95,22 odstotka volivcev, ki so Nazarbajevu namenili 97,7 odstotka glasov. Kmalu po objavi izidov je "voditelj naroda", kot je uradni naziv predsednika, sporočil, da je z zmago na volitvah dobil mandat za nadaljevanje svojih načrtov, s katerimi želi Kazahstan zavihteti med 30 najbolje gospodarsko razvitih držav na svetu.

"Brez tolikšnega splošnega zaupanja bi bilo težko uresničiti te cilje. Rekordno visoka udeležba govori o enotnosti kazahstanskih ljudi, njihovi želji do življenja v stabilni državi in njihovi podpori programu, ki sem jim ga predstavil," je dejal Nazarbajev, ki je bil na čelu Kazahstana že pred razpadom Sovjetske zveze in tudi po razglasitvi neodvisnosti.

Kazahstanci še nikoli niso bili priča poštenim in svobodnim volitvam. Na prejšnjih predsedniških volitvah leta 2011 je osvojil skoraj 96 odstotkov glasov.

Najprej stabilnost, nato demokracija
Organizacije za človekove pravice in zahodne države ga obtožujejo sistematičnega kršenja političnih svoboščin. Nazarbajev namreč zatira opozicijo in vsakršno kritiko svoje oblasti, tako da so njegovi politični nasprotniki v zaporu ali pa živijo v izgnanstvu. Kot poudarja sam, je pred demokratičnimi reformami treba najprej zagotoviti stabilnost države.

Nazarbajev je sicer zaslužen za gospodarski razcvet Kazahstana, ki temelji predvsem na izkoriščanju nafte in zemeljskega plina. S stabilnostjo v sicer nemirni regiji, kjer so prisotni številni etnični konflikti, je privabil za 200 milijard dolarjev neposrednih tujih naložb in državo spremenil v drugo največje gospodarstvo med nekdanjimi sovjetskimi republikami.

V zunanji politiki je Nazarbajev spretno krmaril v odnosih z veliko večjima sosedama, Rusijo in Kitajsko, na eni strani in ohranjati dobre odnose tudi z ZDA in Evropsko unijo.

V zadnjih mesecih se država sicer spopada z naraščanjem gospodarskih težav. Domači proizvajalci so prisiljeni v odpuščanja delavcev, saj niso kos poplavi cenenih izdelkov iz sosednje Rusije, s katero sta Kazahstan in Belorusija v Evrazijski gospodarski skupnosti.