Od barve in razporeditve igrač do izbire knjig - vsaka podrobnost je skrbno načrtovana, da bi tako zagotovili, da otroci ne bi padli v stereotipe spolov.
"Družba pričakuje od deklic, da so dekliške, prijazne in ljubke, od dečkov pa, da so moški, grobi in družabni," razlaga Jenny Johnsson, 31-letna vzgojiteljica. "Egalia jim daje fantastično priložnost, da so, kdor koli hočejo biti."

Vrtec, ki ga s sredstvi zalagajo davkoplačevalci, so odprli lani v Sodermalmu, liberalnem okrožju Stockholma, za otroke med 1. in 6. letim starosti. Gre za enega najradikalnejših primerov švedskih prizadevanj za grajenje enakosti med spoloma od otroštva dalje.
Podiranje vlog spolov je po državnem učnem načrtu osrednje poslanstvo predšolske vzgoje, ki jo podpira teorija, da celo na enakopravno naravnani Švedski daje družba fantom nepravično prednost. Da bi zadeve izravnali, so številni vrtci zato najeli "spolne pedagoge", ki naj bi osebju pomagali identificirati jezik in obnašanje, ki bi potencialno lahko krepili stereotipe.
Kdo odloča o hierarhiji?
Nekatere starše skrbi, da so šle stvari kljub vsemu predaleč. Menijo, da bi obsesija z brisanjem vlog spolov otroke lahko zmedla in jih slabo pripravila na soočenje s svetom zunaj vrtca.
"Različne vloge spolov niso problematične, dokler jih vrednotimo enako," pravi Tanja Bergkvist, 37-letna blogarka in vodilni glas proti "spolni norosti" na Švedskem. Tisti, ki bi radi razbili vloge spolov, "pravijo, da obstaja hierarhija, po kateri je dana višja vrednost vsemu, kar storijo dečki, a sprašujem se, kdo odloča, da ima višjo vrednost", pravi. "Zakaj naj bi bilo, denimo, bolj cenjeno igranje z avtomobilčki?"

V primerno naslovljeni Egalii se deklice in dečki igrajo skupaj z otroško kuhinjo, premetavajo plastično posodo in se delajo, da kuhajo. En deček se skrije v "pečico" in moli glavo skozi luknjo. Legokocke namerno postavijo poleg kuhinje, da otroci ne bi začrtali kakšnih miselnih pregrad med kuhanjem in grajenjem.

Sneguljčico nadomeščata žirafja samca
Direktorica Lotta Rajalin poudarja, da Egalia daje poseben poudarek na gojenje okolja, strpnega do gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev. Iz torbe potegne pravljico o dveh žirafjih samcih, ki sta žalostna, ker nimata otrok - dokler ne naletita na zapuščeno krokodilje jajce.
Skoraj vse otroške knjige obravnavajo homoseksualne pare, starše samohranitelje ali posvojene otroke. Nobene Sneguljčice, nobene Pepelke ali drugih klasičnih pravljic, ki bi utrjevale stereotipe.
Osebje otrokom tudi skuša predstaviti nove zamisli med igro. Konkreten primer: ko se igrajo "družino" in je vloga mame že zasedena, neizogibno sledi spor. Zato vzgojiteljica predlaga dve mami ali celo tri mame in tako dalje.

Nadzor nad umom?
Egaliine metode so nedvomno kontroverzne; nekateri celo trdijo, da gre za nadzor nad umom. Po besedah Rajalinove je osebje že prejelo grožnje rasistov, ki naj bi jih razburila uporaba črnih barbik v vrtcu. A za Egalio je čakalna lista kljub temu dolga in iz vrtca je do zdaj svojega otroka izpisal le en par. 44-letni Jukka Korpi pravi, da sta z ženo izbrala Egalio, "da bi našim otrokom dala vse možnosti glede na to, kdo so in ne glede na to, kakšnega spola so".
Švedska že desetletja promovira ženske pravice in je začetnica med evropskimi državami, ko gre za legalizacijo istospolnih zakonskih zvez in posvojitev otrok za istospolne pare. Spolne študije pa naglo pronicajo tudi v akademsko življenje na Švedskem. Bergkvistova je v svojem blogu izpostavila, da je državni švedski svet za znanost namenil 56.000 evrov za doktorsko štipendijo za analizo "trobente kot simbol spola".
Jay Belsky, otroški psiholog na kalifornijski univerzi v Davisu, je dejal, da ne ve za nobeno drugo šolo ali vrtec, kot je Egalia, in se sprašuje, ali je to pravi način. "Stvari, ki jih fantje radi počnejo, kot je tekanje naokoli in mečevanje s palicami, bodo kmalu grajane," pravi. "Zato nevtralnost med spoloma v svoji najslabši podobi 'mehkuži' moškost."

Širjenje obzorja
Egalia je nenavadna celo za švedske razmere. Osebje skuša iz svojega govora izvreči moške in ženske reference, vključno z zaimkoma "on" ("han") in "ona" ("hon"). Namesto tega uporabljajo brezspolni "hen," besedo, ki v švedščini sploh ne obstaja, jo pa uporabljajo v nekaterih feminističnih in gejevskih krogih. "Besedo "hen" uporabljamo, ko pride v vrtec, denimo, zdravnik, policist, električar ali vodovodar," razlaga Rajalinova. "Ker ne vemo, ali gre za njega ali za njo, rečemo preprosto 'hen pride okoli 14. ure'. Potem si lahko otroci predstavljajo tako moškega kot žensko. To razširi njihovo obzorje."
Egalia ne zanika bioloških razlik med deklicami in dečki - lutke, s katerimi se igrajo otroci, so anatomsko pravilne. Kar je pomembno, je, da otroci razumejo, da njihove biološke razlike "ne pomenijo, da imajo dečki in deklice drugačne interese in sposobnosti", pravi Rajalinova. "Gre za demokracijo. Za človeško enakopravnost."