Nasilni protesti Iran pretresajo že več kot dva meseca, odkar je v policijskem pridržanju umrla Kurdinja Mahsa Amini, ki jo je pred tem zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab pridržala moralna policija.
Po podatkih nevladne skupine s sedežem na Norveškem Iran Human Rights so iranske varnostne sile doslej med protesti po vsej državi ubile najmanj 448 ljudi.
Iranske oblasti, ki se trudijo zatreti proteste, jih opisujejo kot nemire, ki jih podpihujejo sovražniki Irana; ZDA in njihovi zavezniki, vključno z Veliko Britanijo in Izraelom.
Nekdanji predsednik Mohamed Hatami, ki je s strani trenutnih oblasti nezaželen, je v torek izrazil podporo protestnemu gibanju. Njegov slogan "Ženska, življenje, svoboda" je označil za "lepo sporočilo, ki kaže na gibanje v smeri boljše prihodnosti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Svoboda in varnost ne smeta biti postavljeni ena proti drugi," je predsednik med letoma 1997 in 2005 sporočil za iransko tiskovno agencijo ISNA. Dodal je še, da "svobode ne smemo teptati, da bi ohranili varnost", prav tako pa "varnosti ne smemo zanemariti v imenu svobode".
Raisi nagovoril študente
Obsodil je aretacije študentov, ki so bili na čelu protestov, in oblasti pozval, naj študentom "podajo roko pomoči" ter z njihovo pomočjo prepoznajo "napačne vidike upravljanja", preden bo prepozno.
Prav danes v Iranu poteka dan študentov, ki ga je z govorom na univerzi v Teheranu zaznamoval aktualni predsednik Ebrahim Raisi. Glede na posnetke na družbenih omrežjih ga je pred univerzo pričakalo tudi več protestnikov.
Medtem so številne trgovine po vsem Iranu danes v znak protesta že tretji dan ostale zaprte, poroča nemška tiskovna agencija DPA. K temu so v ponedeljek pozvali iranski aktivisti s ciljem, da se na ta način prepreči pretok denarja v iranskem bančnem sistemu in ohromi gospodarstvo.
Bo Iran res razpustil moralno policijo?
Iranske oblasti so v nedeljo sporočile, da bodo razpustile moralno policijo, ki je bila odgovorna predvsem za zagotavljanje spoštovanja pravil oblačenja žensk. Prav tako so napovedale ustanovitev preiskovalnega odbora za razjasnitev razlogov za proteste.
Javnost je do teh napovedi, ki jih iranske oblasti uradno še niso objavile, skeptična. Vrhovni voditelj v državi, ajatola Ali Hamenej se je v torek sicer sestal z vrhovnim svetom kulturne revolucije, s katerim naj bi obravnaval odločitev o prihodnosti moralne policije. Strokovnjaki menijo, da bi se lahko tudi v primeru njene ukinitve še vedno izvajala zahteva po nošenju naglavne rute, na primer z videonadzorom.
Sestra Hameneja naj bi obsodila njegove zločine
Proti vrhovnemu verskemu voditelju naj bi medtem spregovorila njegova sestra Badri Hoseini Hamenej. "Nasprotujem dejanjem svojega brata in izražam sočutje z vsemi materami, ki objokujejo zločine islamske republike, od Homeinijevega časa do dobe despotskega kalifata Alija Hameneja," naj bi v pismu dejala v Iranu živeča Hamenejeva sestra. Pismo z datumom "december 2022" je sicer na Twitterju objavil njen v Parizu živeči sin Mahmud Moradhani.
Iransko revolucionarno gardo, zloglasne varnostne sile, ustanovljene po islamski revoluciji leta 1979, je pozvala, naj odložijo orožje. "Revolucionarna garda in plačanci Alija Hameneija bi morali čim prej odložiti orožje in se pridružiti ljudem, preden bo prepozno," še piše v pismu.
V torek je revolucionarna garda v izjavi pozvala iransko sodstvo, naj "ne kaže usmiljenja do izgrednikov, razbojnikov in teroristov". Sodišče je nato pet ljudi, obtoženih umora pripadnika milice basidž med protesti, obsodilo na smrt.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje