Gost spletne klepetalnice je bil dopisnik RTV Slovenija iz Berlina, ki je odgovarjal na vprašanja o Nemčiji, kjer so v pričakovanju jesenskih parlamentarnih volitev, na katerih vsi pričakujejo gladko zmago Merklove, a tako je bilo tudi, ko je morala prvič premagati Gerharda Schröderja, na koncu pa je šlo za las.

Čeprav je predvolilno vročico čutiti že mesece, pa se sklepna vroča faza še ni začela. "Za zdaj marsikoga najbolj čudijo napovedi znižanja davkov, novih socialnih pravic, višjih dodatkov za otroke in ni jih malo, ki se sprašujejo, kam se je izgubilo kanclerkino varčevanje, ki ga Nemčija predpisuje celi Evropi. Po drugi strani pa je trenutno zaostanek socialdemokratov tako velik, da bi si morali ti spomniti kaj izjemnega," pojasnjuje Anžin.

Piratska stranka, ki je bila še pred meseci vzhajajoča zvezda nemške politike, doživlja zaton, kar Anžin pripisuje sporom v vodstvu in odhod nekaterih najbolj vidnih članov. "Mislim, da se okoli tega, da si ljudje želijo tudi kaj novega, ni spremenilo nič, da pa bodo morda tudi po Piratih bolj razmislili, komu dajejo glas," je dejal dopisnik iz Berlina in še dodal, da so tudi v Nemčiji mnoge volilne obljube - na obeh straneh - pripravljene le za predvolilne kampanje, realnost pa jih kmalu po tem, ko volivci povejo svoje, povozi.

Volitev - od deželnih do zveznih - se v Nemčiji udeležuje v zadnjih letih okoli dve tretjini volivcev. Medtem ko nasploh volilna udeležba rahlo upada, se je delež mladih, ki volijo, povečal.

Tudi vzdušje med mladimi je po Anžinovih besedah tukaj bistveno bolje, o tem ni dvoma, po drugi strani pa je tako, da so številke o brezposelnosti tu bistveno lepše, ker so številni mladi prisiljeni vzeti službe, za katere so prekvalificirani, pa številne službe za določen čas, tako ali drugače omejene z manj socialne varnosti.

Glede krize je Anžin pojasnil, da jo je bilo bolj čutiti pred nekaj leti, ko je morala tudi Nemčija sprejemati vrsto ukrepov in takrat so Nemci nehali trošiti, kar je seveda za državo velik problem. Danes je drugače, saj so pravzaprav eden od otočkov, ki mu gre dobro (v tujini bi marsikdo rekel, da tudi na račun drugih).

Razlogov je po mnenju Anžina veliko - seveda tudi strukturne reforme, predvsem pa, da je Nemčija po uvedbi evra doživljala dolga leta stagnacije, plače niso rastle, tudi cene izdelkov ne, je pa rasla konkurenčnost. In ko je kriza prišla, ni bilo le varčevanja, ampak tudi vlaganje v vrednosti več 100 milijard evrov (npr. dodatek za nakup novega in uničenje starega avtomobila). Dolgovi so narasli, a brezposelnost je ostala nizka, gospodarstvo pa, četudi malo, raste.

Nemčija še vedno ponuja bistveno več priložnosti in v Berlin prihaja ogromno Slovencev. Še posebej se iščejo visoko kvalificirani delavci informacijske tehnologije, strojegradnje. Za zdaj je Nemčija nekakšen vlečni konj ... še. Največji problem je to, da včasih manjka poguma, da preprosto greš in poskusiš. "Nemci pravijo, da ni problemov, da so izzivi," še pravi Anžin.