Pri popisu bo sodelovala zgolj tretjina od 82 milijonov Nemcev. Vprašalnik bo dobilo deset odstotkov naključno izbranih prebivalcev, vsi lastniki hiš in stanovanj, socialne ustanove in zapori. Podatke o vseh državljanih bodo zbirale zvezne agencije za delo, pridobivali pa jih bodo tudi iz občinskih registrov. Prvi rezultati naj bi bili znani konec prihodnjega leta.

Tisti, ki bodo dobili vprašalnik, ga lahko izpolnijo sami in ga pošljejo po pošti ali na vprašalnik odgovorijo na spletu ali pa ga izpolnijo v pogovoru s popisovalcem. Tistim, ki ne bodo odgovorili na vprašalnik, grozi denarna kazen od 250 do 5.000 evrov.

Na zahodu zadnji popis 1987, na vzhodu 1981
Zadnji popis na zahodu Nemčije je potekal leta 1987 v znamenju bojkota. Nemško ustavno sodišče je štiri leta prej razveljavilo vprašalnike za takrat predvideni popis, predelane vprašalnike pa so državljani nato leta 1987 množično bojkotirali zaradi bojazni, da njihovi osebni podatki ne bodo dovolj dobro varovani. Zadnji popis v takratni Nemški demokratični republiki je bil leta 1981.

Tudi pred letošnjim popisom so se nemški borci za varovanje osebnih podatkov obrnili na nemško ustavno sodišče v Karlsruheju, kjer pa so utrpeli poraz. Sodišče je razsodilo, da je njihova pritožba ne dosega minimalnih zahtev za pritožbo.

Glavni namen ugotoviti število prebivalstva
Popis prebivalstva bo potekal na temelju uredbe Evropske unije, ki zahteva popis prebivalstva vsakih deset let. "Glavni cilj je, da ugotovimo natančno število prebivalstva," je pojasnil predsednik popisne komisije in Nemškega inštituta za gospodarske raziskave Gert Wagner, ki je poudaril, da je popis nujen. "Ocenjujejo, da v Nemčiji trenutno živi milijon manj ljudi, kot trenutno menimo, da jih," je še dejal Wagner.

Po zdajšnjih statistični podatkih naj bi v Nemčiji živelo 82 milijonov ljudi, po oceni statističnih strokovnjakov pa naj bi jih bilo za 1,3 milijona manj. Razlika naj bi bila med drugim posledica tega, da v Nemčiji odjava bivališča po odselitvi ni obvezna. Od števila prebivalstva v Nemčiji niso odvisne samo delitve davčnih dohodkov, ampak tudi npr. število sedežev posamezne nemške dežele v bundesratu.