Nemčija, ki najostreje nasprotuje odpisu grškega dolga, je z obrestmi na posojila Grčiji in odkupi dolgov pridobila že več kot milijardo evrov. Foto: Reuters
Nemčija, ki najostreje nasprotuje odpisu grškega dolga, je z obrestmi na posojila Grčiji in odkupi dolgov pridobila že več kot milijardo evrov. Foto: Reuters
Wolfgang Schäuble
"Grčija mora postati konkurenčna, če želi dobiti dostop do dolžniškega trga in se postaviti na noge - za to pa mora izvesti reforme," meni nemški finančni minister. Foto: Reuters

Nemško finančno ministrstvo je po poročanju nemškega Süddeutsche Zeitung objavilo podrobnosti dobičkov od grške finančne krize, ki jih je država pridobila od leta 2009, poroča francoski portal Euractiv, ki se sklicuje na francoski dnevnik La Tribune.

Nemška razvojna banka (KfW) naj bi z obrestmi na 15,2-milijardno posojilo v letu 2010 pridobila 393 milijonov evrov. Med letoma 2010 in 2012 je načrt odkupovanja grškega dolga s strani evropskih centralnih bank nemški centralni banki Bundesbank prinesel 952 milijonov evrov, poroča ruski RT.

Članice evrskega območja so se na začetku reševanja grške krize dogovorile, da bodo dobičke od posojil vrnile grški centralni banki. Zaradi političnih razlogov leta 2015 je bil dogovor o vračanju dobička začasno ustavljen, po poročanju Euractiva domnevno zaradi sporov med takrat novo vlado Aleksisa Ciprasa in trojko.

Kljub trudu grške vlade, da bi izpolnila zahteve posojilodajalcev, predvsem z ustvarjanjem presežka predvidenega proračuna in sprejemu več varčevalnih ukrepov, Berlin zavrača spremembo svojega pristopa.

"Nemški ukrepi ob spopadanju z grško krizo so morda legalni, niso pa legitimni z vidika morale in solidarnosti," po poročanju RT-ja meni poslanec Zelenih za proračunske zadeve Sven Christian Kindler.

Ciprasova vlada je že večkrat pozvala k odpisu dolga, da bi lahko vnovič vzpostavila zaupanje in možnost vrnitve na dolžniški trg. Po osmih letih varčevalnih ukrepov se ekonomska rast namreč nikakor ne prične.

IMF poziva k odpisu dolgov
Mednarodni denarni sklad (IMF) je ob morebitnem odpisu dolgov že najavil, da bi v tem primeru sodeloval le še v zadnjem svežnju posojil, vendar odpis dolga nemški finančni minister Wolfgang Schäuble kategorično zavrača.

Brez zadnje, 8,5-milijardne junijske finančne injekcije Grčija sploh ne bi zmogla poplačati posojil v juliju. IMF medtem noče višati svojega prispevka, dokler članice EU-ja ne bodo pripravljene popustiti glede grškega dolga, še poroča Euractiv.

"Grčija mora postati konkurenčna, če želi dobiti dostop do dolžniškega trga in se postaviti na noge - za to pa mora izvesti reforme," je po poročanju RT-ja ob odobritvi junijskega svežnja pomoči dejal Schäuble.

Grčija niža pokojnine in prodaja premogovnike
Za nadaljnje finančne injekcije je Grčija privolila v nižanje pokojnin v letu 2019 in znižanje obdavčitvenega praga v letu 2020, da bi prihranila želena dva odstotka BDP-ja.

Oblasti so se prav tako dogovorile o prodaji 40 odstotkov kapacitete termoelektrarn in premogovnikov državnega podjetja Public Power Corporation, še poroča RT.