Arhiv, s katerim zdaj upravlja oddelek za pogrešane osebe Rdečega križa v Nemčiji in s pomočjo katerega so po vojni poskušali poiskati izginule ljudi in ponovno združiti družine, naj bi bil tako v kratkem dostopen vsem, ne le družinskim članom.

Preden lahko odprejo arhive, je treba spremeniti še pogodbe, ki so bile leta 1955 sprejete v Bonnu in s pomočjo katerih je bil ustanovljen oddelek za pogrešane osebe, ki je doslej upravljal z dokumenti. To naj bi se zgodilo že sredi maja, ko se bo v Luksemburgu sestalo 11 držav, ki so pogodbo podpisale.

ZDA: Pomemben korak
Z ministrico Zypries se je v Washingtonu sestala tudi Sara Bloomfield, direktorica Washingtonskega muzeja, posvečenega holokavstu, in odločitev pozdravila, pripisuje pa ji velik moralni in zgodovinski pomen. Kot pravi, je to tudi pomemeben korak naprej pri raziskovanju tega tragičnega obdobja človeštva, kar je izjemnega pomena za prihodnje generacije. Tako, dodajajo v Washingtonu, vsi tisti, ki so holokavst preživeli, ne bodo umirali s strahom in občutkom, da bodo njihove usode pozabljene, njihova imena pa pometena pod preprogo.

Obletnica Mauthausna
Ob 61. obletnici osvoboditve nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen, v katerega je bilo med drugo svetovno vojno interniranih tudi več kot 4.000 Slovencev, po nepopolnih podatkih pa jih je 1.500 tam tudi umrlo, bo danes v Mauthausnu osrednja mednarodna spominska slovesnost. Še pred to slovesnostjo bo pred tamkajšnjim slovenskim spomenikom komemoracija v spomin na umrle slovenske taboriščnike.