Steinmeier je vse stranke po izstopu liberalcev iz koalicijskih pogajanj pozval k ponovnemu premisleku. Predsednik je že predtem začasno izključil možnost novih volitev. Voditelje strank je pozval, naj še enkrat razmislijo o svojih stališčih in poskusijo vendarle vzpostaviti vlado. Steinmeier je po ponedeljkovem srečanju z Merklovo sporočil, da bo na pogovore povabil še vodje drugih strank, ki so sposobne oblikovati vladno koalicijo.

Pri njem sta že bila voditelja Zelenih Simone Peter in Cem Özdemir ter voditelj FDP-ja Christian Lindner. Steinmeier se bo predvidoma v sredo srečal še s predsednikom krščansko-socialne unije (CSU) Horstom Seehoferjem, v četrtek pa s svojim strankarskim kolegom, vodjo socialdemokratov (SPD), Martinom Schulzem. V stranki sicer vztrajajo, da bodo ta mandat v opoziciji.

Schäuble na seji pozval h kompromisom
Nemški parlament se je kljub propadu vladnih koalicijskih pogajanj sestal na drugi redni seji, na začetku katere je predsednik bundestaga Wolfgang Schäuble stranke pozval h kompromisom. "Z volitvami se je ljudstvo odločilo, mi kot izvoljeni pa moramo zdaj s tem ravnati, odgovorno ravnati," je na nagovoru parlamenta dejal Schäuble, politik iz vrst krščanskih demokratov (CDU) Angele Merkel. "To je obdobje preizkušnje, ne pa državna kriza," je dodal in ocenil, da je Nemčija v nenavadnem položaju.

Pozval je k razumevanju težkih preobratov, ki za vse vpletene pomenijo, da morajo nositi svoj del politične odgovornosti in po potrebi sprejeti kompromise, ki so precej drugačni od volilnega programa. "To ni padec in niti slabost. Za kompromis je potreben pogum," je dejal poslancem.

Gabriel opozarja pred zunanjimi nasprotniki
Na seji parlamenta je spregovoril tudi zunanji minister iz vrst socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel, ki je opozoril pred vtisom zunanjepolitične nesposobnosti države. "Kar koli bomo naredili v prihodnjih tednih, ne smemo ustvariti argumentov za tiste, ki se veselijo šibkosti liberalne in svobodne ureditve sveta," je dejal. Nadaljeval je, da je Nemčija vplivna, kar je povezano s pričakovanji drugih držav, vpliv pa je treba izrabiti za mir in stabilnost. Opozoril je pred nasprotniki, ki bi lahko izkoristili trenutne razmere v Nemčiji.

Obtožbe med SPD-jem in FDP-jem
V parlamentu so se sicer nadaljevale medsebojne obtožbe strank glede propada koalicijskih pogajanj in prihodnosti. Carsten Schneider iz SPD-ja je obtožil vodjo liberalcev Lindnerja, da je načrtoval prekinitev koalicijskih pogajanj. Liberalci so namreč v nedeljo ponoči nepričakovano zapustili koalicijske pogovore, na katerih so sodelovali še konservativna unija CDU/CSU in Zeleni. V medijih so se pojavila ugibanja, da so liberalci odhod s pogajanj načrtovali vnaprej.

Marco Busschmann iz FDP-ja je SPD-ju vrnil očitek in jih obtožil, da jim primanjkuje pozornosti, ki jo želijo na vsak način dobiti. SPD se je sicer že po parlamentarnih volitvah v septembru odločil, da bo tokratni mandat v opoziciji, pri tem pa kljub številnim pozivom, naj si premislijo, vztrajajo do danes.

Na delu začasni parlamentarni odbor
V bundestagu so ob robu dogajanja oblikovali začasni parlamentarni odbor, ki bo deloval do oblikovanja nove vlade. T. i. glavni parlamentarni odbor bo namesto določenih specializiranih stalnih parlamentarnih odborov, ki še niso vzpostavljeni, razpravljal in pripravljal predloge, ki jih bo obravnaval parlament. Levici medtem ni uspelo pridobiti zadostne podpore, da bi oblikovali 22 specializiranih parlamentarnih odborov. Kot so pojasnili v CDU-ju, jih trenutno še nima smisla oblikovati, saj morajo biti prilagojeni ministrstvom, kar pa še ni mogoče.

Nemčija brez vlade je ovira za reforme evroobmočja
Prekinitev nemških koalicijskih pogovorov bi lahko pomenila, da bi pri izvajanju načrta o veliki reformi evroobmočja lahko nastale zamude. Sredi decembra se bodo namreč nadaljevali pogovori o globlji ekonomski integraciji znotraj evroobmočja, v katerem ima največje gospodarstvo prav Nemčija.

Proces reform, katerih velik zagovornik je francoski predsednik Emmanuel Macron, naj bi potekal med letoma 2019 in 2025. Med predlaganimi reformami Evropske komisije so na primer oblikovanje finančne unije, skupnega proračuna evroskupine in evrskega ministrstva.