Voditeljem
Voditeljem "jamajke" - Christiana Lindnerja (FDP), Angele Merkel (CDU) in Katrin Goering-Eckardt (Zeleni) - ne uspe najti soglasja pri ključnih temah. Družbo jim dela vodja kanclerskega kabineta Peter Altmaier. Foto: Reuters
Angela Merkel
Dosedanja kanclerka želi pogajanja in iskanje kompromisov iskati z dodatnimi pogovori. Foto: Reuters
Bundestag
Uvodna koalicijska pogajanja potekajo za zaprtimi vrati bundestaga, zato ni popolnoma jasno, kakšne dogovore so stranke do zdaj dosegle. Foto: Reuters
Nemška koalicijska kriza

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred nadaljevanjem uvodnih koalicijskih pogovorov, ki so jih prekinili zgodaj davi, vpletene stranke pozvala, naj dosežejo sporazum. Po njenem mnenju so zaradi razlik med strankami pogajanja zelo zapletena, vendar bo njena krščanskodemokratska unija (CDU/CSU) naredila vse, da oblikujejo jamajško koalicijo z gospodarsko usmerjenimi liberalci (FDP) in Zelenimi. "Za to je potrebna volja vseh. Pri CDU-ju je volja prisotna," je dodala.

V Berlinu kljub napovedim sinoči še niso končali uvodnih koalicijskih pogovorov. Strankam tako ni uspelo ujeti roka, ki so si ga nastavile same, zato se bodo pogajanja nadaljevala še vsaj danes in v soboto. Več politikov iz vrst CDU-ja, med njimi vodja poslanske skupine Volker Kauder, je ocenilo, da so v 15 urah pogajanj opazno napredovali na več področjih. Menijo, da morajo zato v iskanju soglasja nadaljevati pogovore. CDU se mora zavedati svoje odgovornosti do države in biti pripravljen sprejeti kompromise, so dodali v stranki.

Sestrska stranka v krščanskosocialni uniji, bavarski CSU, ni tako prizanesljiva. Vodja stranke Horst Seehofer je znova kritiziral Zelene in jih pozval k večji pripravljenosti na kompromise. "Te igre, mi smo se premaknili, zdaj se morajo še drugi, ne morem ponotranjiti," je dejal. Ne more se le v javnosti govoriti o pripravljenosti na kompromise, ampak morajo potem tudi slediti dejanja na pogajanjih, je dodal.

CSU in Zeleni na nasprotnih bregovih
CSU si želi zagotoviti odločno omejitev priseljevanja, saj se s to potezo želijo prikupiti volivcem na Bavarskem, kjer jim v nasprotnem primeru grozi poraz proti AfD-ju na deželnih volitvah prihodnje leto. Temu nasprotujejo Zeleni, ki podpirajo ohranitev pravice, s katero lahko prosilci za azil po odobreni prošnji v državo pripeljejo še svoje družinske člane. Zeleni na drugi strani zahtevajo zaprtje za 10 gigavatov energetskih premogovnih kapacitet. S tem so zavrnili Merklovo, ki je ponudila zaprtje za sedem gigavatov tovrstnih kapacitet.

Pri FDP-ju so črnogledi
Pri FDP-ju, katerega glavni cilj je zmanjšanje obdavčenja, s čimer bi omogočili rast majhnim in srednje velikim podjetjem, so pred nadaljevanjem pogovorov še najbolj črnogledi. "Stranke smo še vedno tako daleč narazen pri glavnih vprašanjih, kot so migracije, boj proti podnebnim spremembam, gospodarstvo in domača varnost, da si ne znam predstavljati, kako bomo prišli do sporazuma v tako kratkem času," je dejal podpredsednik stranke Wolfgang Kubicki.

Sicer ni veliko znanega, kaj so se stranke dogovorile na 15-urnih pogovorih, saj pogajalci niso sporočili nobenih konkretnih rezultatov, le da so prepričani o dogovoru. Koalicijo v nastajanju je kritiziral predsednik nemških socialdemokratov (SPD) Martin Schulz, ki je izrazil skrb, da bo jamajška koalicija škodila Evropi. Stranke se namreč precej razhajajo glede evropske politike, nekatere ideje pa bodo po njegovem mnenju Evropo ohromile.

Štirje mogoči scenariji
Če v koalicijskih pogovorih tri stranke ne bodo dosegle kompromisa, ostanejo tri možnosti: nova "velika koalicija" CDU/CSU-ja z SPD-jem, nove volitve ali manjšinska vlada. Socialdemokrati to možnost zavračajo in za novo koalicijo zahtevajo odstop Merklove, ob morebitnih novih volitvah se stranke bojijo še večje podpore Alternativi za Nemčijo (AfD), manjšinske vlade pa v povojni Nemčiji sploh še niso imeli.

Nemška koalicijska kriza