Na ustanovnem zasedanju novega bundestaga so za novega predsednika pričakovano izvolili Wolfganga Schäubleja. Zanj je glasoval 501 poslanec, 173 jih je bilo proti, preostali pa so se vzdržali. Bundestag ima po novem 709 poslancev, s čimer je najštevilčnejši parlament v kakšni izmed zahodnih držav. Prvič v njem sedi več kot 90 poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD).

Poslanci so sicer danes volili tudi šest podpredsednikov bundestaga, pri čemer je bilo posebej zanimivo glasovanje o kandidatu AfD-ja 75-letnem Albrechtu Glaserju. Ta je v preteklosti poskrbel za razburjenje z izjavami, kot je, da bi bilo treba muslimanom v Nemčiji odvzeti pravico do svobode veroizpovedi, saj njihova vera ne spoštuje svobode.

Kot pričakovano so imenovanje Glaserja za podpredsednika bundestaga zavrnili v vseh treh krogih glasovanja. V prvem je dobil 115 glasov podpore, v drugem 123 in v tretjem 114, kar pomeni, da so ga podprli tudi nekateri poslanci iz drugih poslanskih skupin, saj AfD zaseda 90 sedežev. Če bo AfD imenoval novega kandidata, bodo lahko o njem odločali šele na prihodnji seji bundestaga, ki je napovedana po 20. novembru.

So pa poslanci podprli vseh preostalih pet kandidatov za podpredsednika bundestaga, to so Thomas Oppermann iz vrst socialdemokratov (SPD), Hans-Peter Friedrich (CSU), Wolfgang Kubicki (FDP), Petra Pau (Levica) in Claudia Roth (Zeleni).

Razočaranje, da so v parlamentu tudi skrajni desničarji
Že pred dvema dnema so na berlinskih ulicah protestniki izrazili razočaranje, da so v parlamentu skrajni desničarji. Prisotnost AfD-ja v bundestagu je bila tudi glavna tema ustanovnega zasedanja. "Bundestag je nazaj - a ne bo več tako, kot je bilo," je v napovedi zapisal spletni medij Politico, ki je dodal, da se bo z vstopom AfD-ja v bundestag retorika bistveno spremenila. "Kje so meje tega, kar se še lahko govori v parlamentu?" se je za Politico pred prvo serijo vprašala profesorica ustavnega prava Sophie Schönberger. Obenem so pri Politicu prepričani, da bo zaradi velikosti parlament postal manj funkcionalen, saj težje nadzoruje vlado in opravlja vsakodnevno delo.

V Nemčiji imajo zapleten volilni sistem, zaradi katerega se število zveznih poslancev spreminja. Z dozdajšnjih 630 je letos naraslo na rekordnih 709. Konservativna unija CDU in CSU ima 246 poslancev, SPD 153, AfD naj bi jih imel 94, a jih ima zaradi odločitve dveh poslancev, da še pred ustanovnim zasedanjem zapustita njene vrste in gresta med neodvisne, 92, liberalci (FDP), ki se po neuspehu na volitvah 2013 zdaj vračajo v bundestag, 80, Levica 69 in Zeleni 67 poslancev.

AfD želi ustanoviti odbor za preiskavo Merklove
Poslanec AfD-ja, ki ni želel biti imenovan, je za Politico dejal, da "seveda bodo spremenili teme razprav". Med cilji stranke je ustanovitev preiskovalnega odbora, ki bi pod drobnogled vzel ukrepanje Angele Merkel med begunsko krizo leta 2015. AfD kanclerki očita, da je z začasnim odprtjem meje za prebežnike, ujete na Madžarskem, kršila nemško zakonodajo. AfD sam ne more ustanoviti takega odbora, saj nima dovolj glasov. Potrebuje podporo drugih strank, ki pa so že sporočile, da s skrajnimi desničarji ne želijo sodelovati.

Po novem sklic odpira poslanec z najdaljšim stažem
Poslanci AfD-ja so sicer za razburjenje poskrbeli že ob samem začetku današnjega zasedanja. Zahtevali so namreč razveljavitev spremembe parlamentarnih pravil. Do zdaj je namreč veljalo, da je zasedanje novega sklica odprl najstarejši poslanec, odhajajoči sklic bundestaga pa je s spremembo, po novem bo sklic odprl poslanec z najdaljšim stažem, tik pred zdajci želel preprečiti, da bi zasedanje novega sklica danes odprl poslanec AfD-ja Alexander Gauland. Najdaljši staž ima Schäuble, ki pa je to nalogo prepustil poslancu z drugim najdaljšim stažem, 76-letnemu Hermannu Ottu Solmsu iz FDP-ja.

Ko so poslanci to zahtevo AfD-ja danes nemudoma zavrnili, jih je poslanec te stranke Bernd Baumann napadel, da delujejo kot nacisti leta 1933. "Zapomnite si: stari bundestag je bil na volitvah poražen. Ljudje so odločili, nova doba se začenja zdaj," jim je sporočil.

Spor, kdo bo sedel poleg AfD-ja
Preostale stranke nameravajo zajeziti vpliv AfD-ja. Eden izmed načinov je, da so za predsednika bundestaga izvolile Schäubleja, ki je politični veteran, poslanec z najdaljšim stažem in računajo, da dovolj izkušena, močna in spoštovana osebnost, da bo vzdrževal raven razprave. Drugi je odhod SPD-ja v opozicijo, da AfD ne bo največja opozicijska stranka, s čimer bi dobila še dodatne pravice. Pred zasedanjem je zavladal spor, kdo bo sedel poleg skrajne desnice. Stranke so se strinjale, da se AfD posadi na skrajno desno stran, kar bi pomenilo, da bi ob njej sedeli ali poslanci konservativne unije CDU in CSU ali FDP-ja. Liberalci so zdaj poleg, a so že dejali, da bodo vprašanje znova odprli.

Bild je v nedeljo objavil, da naj bi novoizvoljeni poslanci AfD-ja in FDP-ja dobili prostore v zgradbi, kjer je bil v času nacističnega režima sedež notranjega ministrstva. Nad vrati nekaterih poslanskih pisarn so še vedno svastike. V prejšnjem sklicu bundestaga naj bi sicer v tej zgradbi uradovalo kakih 30 poslancev CDU-ja in CSU-ja.

V dolgoletni karieri Schäuble še predsednik
Schäuble je član krščanskih demokratov (CDU) Angele Merkel. Poslanec bundestaga je že 45 let, zadnjih osem let pa je v vladi vodil finančni resor. S svojim vztrajanjem pri javnofinančni disciplini in strukturnih reformah v času finančne in dolžniške krize v Evropski uniji si je prislužil po eni strani pohvale in spoštovanje, po drugi strani pa, še posebej v južnih članicah EU-ja, številne kritike.

V svoji dolgi politični karieri je bil Schäuble med drugim tudi notranji minister, vodja kanclerskega urada, vodja poslanske skupine konservativne unije CDU in CSU ter kratek čas predsedujoči CDU-ju na zvezni ravni. Na položaju predsednika bundestaga je nasledil Norberta Lammerta, ki na volitvah ni več kandidiral za poslanca.