Najmočnejša stranka v Nemčiji ostaja konservativna koalicija CDU-ja in njene bavarske sestrske stranke CSU, ki je glede na začasne končne izide osvojila 33 odstotkov glasov, kar pa pomeni najslabši izid krščanskih demokratov na parlamentarnih volitvah po letu 1949. Merklova je po objavi izidov vzporednih volitev dejala, da je "pričakovala boljši izid" in da ji očitno "ni uspelo pomiriti strahov, skrbi in stisk volivcev", a dodala, da bo to skušala storiti v prihodnjih štirih letih. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da so volivci Merklovo kaznovali zaradi t. i. politike odprtih vrat za begunce.

Rekordno nizek izid so z 20,5 odstotka dosegli tudi socialdemokrati (SPD), dosedanji koalicijski partner CDU-ja v veliki koaliciji. Socialdemokrati so že zavrnili novo koalicijo s konservativci, njihov kanclerski kandidat, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, je izjavil, da je "popolnoma jasno, da nas je volilno telo usmerilo v opozicijo". Schulz je volilni izid označil kot "težak in grenak".

Popolnoma drugačno pa je razpoloženje v skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki ne le da se je prvič uvrstila v parlament, ampak je z 12,6 odstotka glasov postala kar tretja najmočnejša stranka v državi. Pred sedežem njihove stranke v Berlinu, pa tudi v Frankfurtu in Kölnu, se je zbralo več protestnikov, ki so imeli plakate z napisom "Begunci so dobrodošli".

V parlament se v novem sklicu po štirih letih vračajo liberalci (FDP), ki so dobili okoli deset odstotkov glasov. V bundestagu bodo tudi poslanci Levice, ki je dobila 8,9 odstotka glasov, ter Zeleni, ki naj bi dobili med 9,2 in 9,4 odstotka glasov.

Merklova: "Želim stabilno vlado"
Merklova je po objavi prvih izidov izključila možnost oblikovanja manjšinske vlade, ni pa želela povedati, ali načrtuje oblikovanje nove vlade do konca leta. "Moj namen je priti do stabilne vlade v Nemčiji," je poudarila.

Glede na to, da socialdemokrati odhajajo v opozicijo, nihče pa ne želi sodelovati z AfD-jem, se bo zavezništvo CDU-CSU najverjetneje moralo pogajati o krhki tristrankarski koaliciji z Zelenimi in liberalci, ki pa imajo precej različne programe, zato naj bi bilo po napovedih strokovnjakov oblikovanje koalicije precej dolgo in težavno, Nemčija pa naj bi bila v tem času politično ohromljena. Zaradi strankarskih barv (črna, zelena, rumena) se je te trojice prijela oznaka "jamajška koalicija".

Trdi orehi: podnebje, begunci, odnos do Evrope, davki ...
CDU-CSU, liberalci in Zeleni se na nekaterih programskih področjih močno razhajajo, a zbližanje stališč ni nemogoče, menijo dobri poznavalci nemške politike. Kot eno najbolj vročih tem v morebitnih koalicijskih pogajanjih omenjajo podnebno politiko. Zeleni so se v svojem volilnem programu zavezali, da po letu 2030 na ceste ne bo več zapeljal noben avto z motorjem na notranje izgorevanje. Nasprotno pa CSU, sestrska stranka CDU-ja, v skladu s svojimi napovedmi ne bo privolila v določitev datuma ukinitve takšnega avtomobilskega pogona.

Kot eno bolj zapletenih področij se kaže tudi morebitno usklajevanje begunske in migracijske politike. Zdi se, da bi se tu lahko FDP in Zeleni postavili na skupno stališče ter zavirali predvsem CSU, katere stališča so tudi sicer ostrejša od CDU-ja, pri poskusu zaostrovanja varnostne politike. Zavzemali se bodo za reformo migracijske zakonodaje v smeri uvedbe točkovanja pri urejanju priseljevanja.

Trd oreh morebitnih koalicijskih pogajanj bo tudi evropska politika. FDP ostro nasprotuje kakršnemu koli prevzemanju skupne odgovornosti. Pogajanja s Francijo in drugimi evropskimi partnericami o reformi območja evra z liberalci v koaliciji bodo bolj zapletena. Zdi se, da so si tu liberalci bliže s CSU-jem, medtem ko so na drugi strani skupaj Zeleni in CDU.

Na področju energetskih ukrepov je ob popuščanju vseh strank zbližanje mogoče. Zeleni želijo takojšnje zaprtje 20 okoljsko najbolj obremenilnih termoelektrarn in do leta 2030 popolnoma ukiniti uporabo premoga pri pridobivanju električne energije. CDU se zavzema le za ukinitev uporabe rjavega premoga, FDP pa v ospredje postavlja konkurenčnost, vitko državo in prosto podjetniško pobudo.

Davki naj bi se zelo verjetno znižali. Prav vse stranke se namreč nagibajo k zmanjšanju davčnih obremenitev za ljudi z nizkimi in srednjimi dogodki, le da ene bolj, druge manj. Podobno se zavzemajo tudi za odpravo solidarnostnega dodatka. Zaplesti se utegne pri morebitnem povečanju davčnih bremen za bogatejše, za dediščine in premoženje.

Liberalci so bili v preteklosti tradicionalni koalicijski partnerji krščanskih demokratov, zato bo Merklova z njimi verjetno laže dosegla dogovor, čeprav je njihov vodja Christian Lindner, ki naj bi si zase želel mesto finančnega ministra, opozoril na nekatere težave, zlasti nasprotuje načrtom francoskega predsednika Emmanuela Macrona o skupnem proračunu območja evra.

Nemški gospodarstveniki pozivajo k več naložbam
Predstavniki nemškega gospodarstva pozivajo k hitremu oblikovanju vlade, pričakujejo pa tudi več vlaganj v t. i. področja prihodnosti. Predsednik nemške gospodarske zbornice DIHK Eric Schweitzer je pozval k sklenitvi "koalicijskega sporazuma za investicije". Kot poudarja, so potrebna vlaganja v izobraževanje, odpravo administrativnih ovir in gradnjo moderne infrastrukture. "Širokopasovne povezave, ceste in daljnovodi so življenjskega pomena za naše gospodarstvo," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Schweitzer.

Tudi v združenju nemške strojne industrije pozivajo k boljšemu okolju za inovacije: "Potrebujemo jasen znak za digitalni preboj, za izobraževanje in razvoj, za do inovacij prijazno davčno politiko in predvsem za prodor prožnosti in dobrih idej," je dejal predsednik združenja Thilo Brodtmann.

Svarila pred sovražnostjo do tujcev
Tako Schweitzer kot predsednik združenja nemške industrije Dieter Kempf sta posvarila pred sovražnostjo do tujcev. Ta za nemško gospodarstvo ni sprejemljiva, saj je odvisno od tujih strokovnjakov, je dejal Schweitzer. "Skrajno desni AfD v temelju nasprotuje temu, kar je Nemčijo naredilo močno," je dejal Kempf.

Bančniki niso navdušeni nad jamajško koalicijo
Medtem ekonomisti in bančniki nad t. i. jamajško koalicijo niso preveč navdušeni. "Takšna vlada na prvi pogled ni najboljši scenarij za gospodarstvo in finančne trge, saj prinaša negotovost - tako glede gospodarske politike pa vse do evropske politike," je dejal Ulrich Kater iz banke Dekabank.

Predsednik nemške obrtne zbornice ZDH Hans Peter Wollseifer pa je dejal, da "večtedenska ali celo večmesečna koalicijska pogajanja pomenijo zastoj in za gospodarstvo obdobje negotovosti, kako se bodo zadeve razvijale na področju davkov, gospodarstva, energetike in trga dela".

76,2-odstotna udeležba
Po izračunih bo imela unija CDU/CSU v bundestagu 246 poslancev, socialdemokrati SPD 153, AfD 94, liberalci 80, Levica 69 in Zeleni 67. Volilna udeležba je bila 76,2-odstotna, kar je več kot leta 2013, ko je na volišča prišlo 71,5 odstotka volivcev.

Najprej volitve kanclerja
Nov bundestag, ki mora biti oblikovan v največ 30 dneh, bo tokrat predvidoma tudi največji, saj naj bi po nekaterih navedbah v njem sedelo več kot 700 poslancev. Pred oblikovanjem vlade mora parlament izvoliti kanclerja, ki ga predlaga predsednik bundestaga. Za izvolitev je potrebna kanclerska večina, kar pomeni 50 odstotkov podpore in dodatni glas. Če kanclerski kandidat ne dobi zadostne podpore, lahko parlament o tem neomejeno odloča nadaljnjih 14 dni. Po tem času je dovolj že relativna večina. Do zdaj so bili vsi kandidati za kanclerja izvoljeni v prvem krogu.