Nemška kanclerka in predsednica CDU-ja Angela Merkel ter predsednik sestrske stranke CSU Horst Seehofer sta bila pred začetkom pogovorov optimistična. Če se želi izogniti koncu 12-letnega vladanja Nemčiji, mora kanclerka s strankami doseči dogovore o različnih pogledih na nekatere tematike. "Pripravljena sem, da o vsem kreativno premislim," pravi Merklova. Stranke morajo ugotoviti, ali lahko oblikujejo vlado, ki lahko Nemčiji zagotovi, kar potrebuje, in to tudi uresniči, meni kanclerka.

Tudi Seehofer je izrazil veselje, da so se pogovori začeli. Po njegovem mnenju bi morali sprejeti iskrene in natančne dogovore, pogajanja pa bi morala potekati hitro. "Temeljitost in hitrost se ne izključujeta," je dejal. Za CSU je najpomembneje, da sledijo željam svojih volivcev, zaradi česar je Seehofer med pomembnejšimi temami izpostavil migracije, varnost in pokojnine.

Po prvih ločenih uvodnih pogovorih so se generalni sekretarji strank strinjali glede 12 osrednjih tem, o katerih bodo potekala pogajanja. Med pomembnejšimi temami, ki predstavljajo tudi temelj pogovorov današnjega srečanja, bodo po informacijah nemške tiskovne agencije DPA finance; med drugim proračun in davki. Kot drugo najpomembnejšo temo so določili Evropo.

Razhajanje med Zelenimi in FDP-jem
To sta tudi dve področji, kjer se FDP in Zeleni razhajajo. Medtem ko FDP zagovarja odpravo solidarnostnega dodatka in zmanjšanje davčnih bremen za bogatejše in premoženje, si Zeleni želijo davčne reforme, ki ne bi dajala prednosti tistim z višjim zaslužkom. FDP znotraj Evropske unije ostro nasprotuje kakršnemu koli prevzemanju skupne odgovornosti. Zeleni bi po drugi strani radi trenutne mehanizme za reševanje evra spremenili v evropski monetarni sklad, ki bi ga nadzoroval Evropski parlament.

Med drugimi temami, ki so bile na dnevnem redu, so med drugim še okolje, migracije, šolstvo in digitalizacija, delo in pokojnine, stanovanjska politika, kultura, kmetijstvo, gospodarstvo ter zunanja politika. Notranja politika in varnost, ki sta bili sicer eni odmevnejših tem med predvolilno kampanjo, sta se uvrstili šele na 12. mesto.

CDU, CSU, FDP in Zeleni naj bi se naslednjič sešli v torek, sledila pa bodo še štiri srečanja, in sicer 26. in 30. oktobra ter 1. in 2. novembra.

Najprej s kandidatkami, nato z izbrankami
Koalicijska pogajanja se v Nemčiji delijo v dve fazi: najprej potekajo uvodni pogovori med zmagovalko volitev in njenimi morebitnimi koalicijskimi partnericami, tem pa sledijo formalni pogovori med zmagovalko in tisto izbranko ali izbrankami, za katere se v uvodni fazi izkaže, da je dogovor o oblikovanju vladne koalicije mogoče doseči.

Tokrat naj bi bila ta prva faza razmeroma kratka in preprosta, saj glede na izide septembrskih volitev bundestaga in po odločitvi socialdemokratov (SPD), da se po štirih letih velike koalicije s CDU/CSU umaknejo v opozicijo, druge možnosti, kot je jamajška koalicija, tako rekoč ni. Nobena stranka si tudi ne želi predčasnih volitev.

Stranke na nasprotnih polih
Poznavalci po drugi strani napovedujejo, da bo druga faza, pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe, težavna in verjetno dolgotrajna, saj so stališča med strankami, še posebej med CSU-jem in Zelenimi ter FDP-jem in Zelenimi, pogosto diametralno nasprotna.

Po pričakovanjih namestnice predsednice CDU-ja Julie Klöckner naj bi uvodne pogovore končali do 17. ali 18. novembra, ko bodo predstavili končno poročilo prvih pogovorov. Zeleni se nameravajo nato na kongresu stranke odločiti, ali bodo vstopili v uradna koalicijska pogajanja, podobno napovedujejo tudi v FDP-ju. CDU naj bi se dobil za zaprtimi vrati, 15. ali 16. decembra pa na kongresu. Klöcknerjeva si je zaželela, da bi do takrat tudi končali koalicijska pogajanja, vendar ni prepričana, ali se bo to tudi zgodilo, poroča časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Javno mnenje naklonjeno "jamajki"
Javnomnenjska raziskava nemške televizije ARD je medtem razkrila, da si 83 odstotkov Nemcev želi, da se strankam uspe dogovoriti glede sodelovanja. Če se strankam ne uspe dogovoriti, CDU/CSU ostane s tremi možnostmi: lahko poskusijo sestaviti manjšinsko vlado, razpišejo predčasne volitve ali poskusijo znova vzpostaviti veliko koalicijo s socialdemokrati. Ti bodo o sodelovanju v koaliciji znova premislili le, če se Merklova umakne s položaja, je namignil član SPD-ja Thomas Oppermann.