Po pričakovanjih naj bi finančni resor vodil Olaf Scholz, dosedanji župan Hamburga, medtem ko naj bi bil zunanji minister Heiko Maas, v odhajajoči vladi sicer minister za pravosodje.

Tretje ključno ministrstvo, ki si ga je v koalicijskih pogajanjih priboril SPD, je ministrstvo za delo in socialo, vodil pa naj bi ga Hubertus Heil, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ministrstvo za pravosodje bo medtem prevzela Katarina Barley, ministrstvo za družino Franziska Giffey in ministrstvo za okolje Svenja Schulze.

Andrea Nahles, sedanja vodja poslanske skupine SPD in prihodnja voditeljica stranke, je Scholza, ki po odstopu Martina Schulza začasno vodi SPD, označila za "veliko pridobitev za zvezno politiko" in izrazila prepričanje, da bo ta svoje naloge v vladi opravljal "vedno preudarno, kompetentno in kot dober pogajalec".

Glede Maasa je poudarila, da je ta že kot pravosodni minister dokazal tako svojo "jasno držo" kot "diplomatsko spretnost in trdnost". Maas bo na čelu zunanjega resorja nasledil Sigmarja Gabriela, enega najbolj priljubljenih in tudi najbolj izkušenih politikov v SPD-ju in v Nemčiji, ki pa si je v lastni stranki očitno nakopal preveč sovražnikov, da bi lahko še naprej ostal v vladi, piše DPA. Gabriel bo tako odslej, enako kot donedavni vodja SPD-ja Martin Schulz, le še poslanec.

Kandidati desnice znani že nekaj časa
Ministrski kandidati konservativne unije CDU in CSU so medtem znani že nekaj časa. Med njimi med drugim izstopajo vodja CSU-ja Horst Seehofer kot prihodnji minister za notranje zadeve in domovino, 37-letni Jens Spahn, doslej eden glavnih kritikov kanclerke Angele Merkel in predstavnik desnega pola CDU-ja, ki bo prevzel zdravstveni resor, ter dosedanji vodja kanclerkinega urada in njen velik zaveznik Peter Altmeier kot novi minister za gospodarstvo.

Nemški parlament naj bi v sredo, 14. marca, že četrtič zapored na položaj kanclerke potrdil Angelo Merkel, vodjo konservativnega CDU-ja. Takoj zatem naj bi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier imenoval njeno novo ministrsko ekipo, ki bo nato prisegla v bundestagu. Nemčija naj bi tako po skoraj pol leta, kar je za to državo rekordno dolgo, končno spet dobila vlado s polnimi pooblastili.