Kar Nemci vidijo kot dobrodušno reševanje in učenje osnov trdega dela ter varčevanja obubožanih (pretežno) južnoevropskih narodov, ti zadnji vidijo kot ponoven vzpon mogočne, zavojevalske Nemčije. Nemci so se zelo trudili, da so se otresli bremen nacizma in zloglasnega firerja - in aktualne primerjave s tisto Nemčijo so za njih boleče.
Nemški davkoplačevalci s svojimi prispevki v državno blagajno pomagajo tistim manj podjetnim, je nemška logika, navaja BBC. In kaj dobijo v zameno za to radodarnost? Nehvaležnost in žalitve.

El Pais se je sicer opravičil za svoj članek, v katerem je o kanclerki Merklovi zapisal, da je "kot Hitler napovedala vojno preostali celini". A podobe Merklove s svastiko ali Merklove s hitlerjanskimi brčicami so ene pogostejših in priljubljenih med protestniki po jugu Evrope, ki so jih udarili strogi varčevalni ukrepi, ki jim jih diktirata Berlin in Bruselj.
Nemčija kot poulični kriminalec
Nekateri analitiki so početje Nemčije primerjali kar s kolonizacijo juga Evrope, britanski Daily Mail pa je "reševanje" ciprske situacije opisal kot "eno najbolj umazanih in najbolj amoralnih političnih dejanj v moderni dobi", Nemčijo pa primerjal z navadnim kriminalcem, ki ropa nedolžne ljudi. Daily Telegraph navaja termin "novi nemški imperij".

Nemci so ogorčeni. Svastika je pri njih prepovedana, zato jim ni jasno, kako jo lahko protestniki uporabljajo proti državi, ki jim daje "veliko denarja", kot pravijo. Uradni Berlin se brani, da Nemčija pomaga drugim evropskim gospodarstvom, da postanejo svetovno konkurenčna in sposobnejša pri igri z novimi vzhajajočimi trgi. Ali, če prevedemo v jezik (nemške) ulice: "zabušantski" jug Evrope potrebuje nemško lekcijo iz ekonomije, delavnih navad in varčnosti. In: "Nemški denar se meče stran za bankrotirane Grke" (naslov v nemškemčasopisu Bild).
Žrtovanje za višje dobro
Simon Winder, direktor založništva v Penguinu in avtor knjige Germania: Osebna zgodovina starodavnih in modernih Nemcev, pa: "Če Irska in Grčija jutri potoneta v morju, bi si Nemčija po tiho oddahnila." In še: "Današnja Nemčija me spominja na britanski imperij, obremenjen z nedobičkonosnimi kolonijami, ki jih mora braniti, ko je vse, kar ga briga, Indija. Težava Nemčije je, da nima Indije, samo veliko Sierr Leone."
Nemška logika je tudi, da so svojo veliko žrtev za dobro Evrope storili leta 1999, ko so se za višje dobro odpovedali njim zelo ljubi marki, da bi bila lahko rojena nova, skupna valuta - evro. "Tragedija za Nemce je, da so gledali na evro kot na njihovo veliko, zdravilno darilo Evropi, dejanje samozanikanja, pri katerem so unovčili svojo totemsko marko za višje dobro celine," še pravi Winder v intervjuju za Guardian.

Politična pošast
Eden redkih, ki se zaveda težave, je Süddeutsche Zeitung, ki je zapisal: "Previdno, previdno. Če bo država še naprej tako trdosrčna, bo plačala neizmerljivo politično ceno."

Še precej bolj kritičen je nemški sociolog Ulrich Beck, ki meni, da je njegova država postala "politična pošast". Beck v svoji novi knjigi Nemška Evropa piše, da je evroobmočje katastrofa, ki je rodila politično pošast: nemško Evropo. "Nova nemška sila v Evropi ne sloni na sili, kot je bilo to v starih časih. Nima potrebe po orožju, da bi vsilila svojo voljo drugim državam. Nima potrebe po vojaški invaziji, pa je vseeno vseprisotna."

Kot piše Guardian, Beckova rodna država pod železno taktirko Merklove de facto vlada Evropi in vsiljuje nemške vrednote šibkejšim narodom, finančno rešuje južne Evropejce z njihovimi napihnjenimi javnimi sektorji, utajami davkov in dolgimi odmori za kosilo. "V državah, ki jih je kriza najhuje prizadela, številni menijo, da so izgube, ker jih je varčevalna politika Berlina in Bruslja oropala tako sredstev za preživetje kot tudi človeškega dostojanstva," navaja Beck.
Katarza trpljenja
A po Beckovi analizi hoče Nemčija Ciper naučiti moralne lekcije, da "trpljenje očiščuje" in da pot čez pekel, čez varčevalne ukrepe vodi do nebes gospodarskega okrevanja. Dodaja Jeffries: "Gre za zelo nemško lekcijo, rojeno iz filozofij Martina Luthra in Maxa Webra ter je utemeljena na protestantski delovni etiki." Težava je samo, da južnoevropski narodi ne kažejo znakov, da so se pripravljeni - niti da znajo - naučiti te protestantske šole.

Beck kanclerko Merklovo imenuje kar "Merkiavelli" (po zloglasnemu Machiavelliju) in jo označuje za nekronano kraljico Evrope. Ob tem jo primerja z "železno lady" Margaret Thatcher, ki je imela enak preudaren pristop do vladnega proračuna, kot da bi bil proračun hišnega gospodinjstva. "Je pa ena pomembna razlika," opozarja Beck. "Thatcherjeva je za Veliko Britanijo delala nekaj, kar so Britanci izvolili. Kar pa dela Merklova za Evropo, nima nobenega demokratičnega mandata."