Nemška kanclerka Angela Merkel se je v Berlinu srečala z ministrskimi predsedniki 16 nemških zveznih dežel, po srečanju pa je dejala, da so zvezne dežele in zvezna vlada podprle načrt za pospešitev izgona iz Nemčije za tiste, ki niso upravičeni do azila.

Po načrtu s 16 točkami, ki je pricurljal v nemške medije, naj bi vzpostavili nov koordinacijski center za izgone v Berlinu. Vzpostavili pa naj bi tudi t. i. izhodne centre, kjer bi zadrževali zavrnjene prosilce za azil v dneh in tednih pred njihovim izgonom. Vlada želi imeti tudi dostop do podatkov na telefonu in SIM-kartic prosilcev za azil. Ta dostop želi vlada uporabiti za preverjanje identitete prosilcev za azil.

Vlada med drugim načrtuje tudi povečanje zneska, ki bi ga izplačali ljudem, ki se hitro odločijo za prostovoljno vrnitev v državo izvora, poroča BBC. Vlada načrtuje letos porabiti 90 milijonov evrov za programe repatriacije in reintegracije. Med predlogi je tudi večji pritisk na države, ki zavračajo sprejemanje svojih državljanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Cilj je, da ljudi, ki so brez možnosti, da bi ostali v Nemčiji, iz sprejemnih centrov (v Nemčiji) v njihove domovine vrnemo v nekaj tednih," je v Berlinu dejal ministrski predsednik zvezne dežele Mecklenburg-Predpomorjansko Erwin Sellering, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Leta 2015 je prišlo v Nemčijo okoli 890.000 prosilcev za azil, kanclerka pa se je odločila za politiko odprtih vrat, medtem ko so druge evropske države zapirale svoje meje. V tem času je prihod prebežnikov izkoristila skrajnodesna protipriseljenska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji je podpora precej narasla.

Nekatere vlade zveznih dežel proti izgonom
Nekatere vlade zveznih dežel, ki jih vodijo socialdemokrati, nasprotujejo izgonom Afganistancev, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene. Socialdemokrati namreč menijo, da Afganistan ni varna država, v katero bi se lahko ti ljudje vrnili. Pet nemških zveznih dežel se je tako odločilo, da bo zaustavilo večino izgonov za Afganistance. Od decembra dalje je Nemčija na podlagi oktobrskega sporazuma med EU-jem in Afganistanom v to državo vrnila okoli 60 afganistanskih državljanov.

Afganistanci so postali druga največja skupina prosilcev za azil ob Sircih. Leta 2015 jih je v državo prišlo 154.000. Skoraj vsi Sirci prejmejo azil zaradi vojne, ki traja v Siriji.

Lani je bilo iz Nemčije izgnanih okoli 25.000 prebežnikov, več kot dvakrat toliko pa jih je državo zapustilo prostovoljno. "Število zavrnitev narašča, zato moramo storiti več na področju repatriacije in izgonov," je dejal notranji minister Thomas de Maiziere.

Nekatere dobrodelne organizacije, ki pomagajo prosilcem za azil, so že kritizirale vladni načrt in opozarjajo, da se v postopku odločanja o dodeljevanju azila sprejemajo napačne odločitve. Eva Lohse, predsednica Združenja nemških mest, pa je dejala, da je nujno zavrnjene prosilce za azil vrniti v države izvora, "da bi prebivalci sprejeli tiste, ki resnično potrebujejo zaščito pred vojno in pregonom".

Priseljevanje politizirana tema
Konec leta 2016 je izgon grozil okoli 207.000 ljudem, vladne podatke navaja nemška tiskovna agencija DPA. Priseljevanje je postalo zelo politizirana tema pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Decembra lani je napad na berlinski božični sejem, v katerem je umrlo 12 ljudi, izvedel prosilec za azil iz Tunizije Anis Amri, ki mu je bila prošnja zavrnjena. Ta primer je še povečal pritisk na kanclerko Angelo Merkel. V Nemčiji so zabeležili tudi porast napadov skrajnih desničarjev na tujce.