Pozivi k odstopu Wulffa so se močno okrepili, ko so mediji odkrili, da je skušal predsednik preprečiti objavo članka o zasebnem posojilu, ki ga je pod ugodnimi pogoji dobil od žene nemškega podjetnika. Na Wulffa so se v ponedeljek zgrnile nove obtožbe, da je pritiskal na najbolj bran nemški časnik Bild, naj neha pisati zgodbo o posojilu in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru ovadil novinarje. Poklical je celo Kaia Diekmanna, odgovornega urednika Bilda, in na njegovi telefonski tajnici 12. decembra po besedah Diekmanna pustil jezno sporočilo, da bo pomenilo "vojno", če bo Bild nadaljeval zgodbo.

Welt Online poročal, da naj bi nemški predsednik že lani poleti s telefonskim klicem poskušal preprečiti objavo zanj neljubega prispevka, čeprav ne poroča konkretno, v zvezi s katero novico naj bi Wulff posredoval. Časnik Welt am Sonntag naj bi takrat pripravljal zgodbo o Wulffovi družinski zgodovini. Predsednik naj bi v zvezi s tem telefoniral tudi vodstvu izdajatelja časopisa, nekatere avtorje zgodbe pa so celo povabili na pogovor v predsednikovo rezidenco na gradu Bellevue. Welt am Sonntag naj bi zgodbo vseeno objavil.

Večina obtožb zavrnjenih
Plaz kritik se je na Wulffa, ki je nemški predsednik postal junija 2010, usul zaradi spornega posojila in šestih počitnikovanj pri zasebnikih, ko je bil še ministrski predsednik Spodnje Saške. Za nakup hiše naj bi leta 2008 dobil več kot 500.000 evrov zasebnega posojila Edith Geerkens, žene podjetnika Egona Geerkensa. S parom je Wulff prijatelj že vrsto let.

Zaradi afere se je Wulff javno opravičil, a kritike na njegov račun ne pojenjajo. Proti njemu se vseskozi pojavljajo tudi nove kazenske ovadbe, a je tožilstvo še vse zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov o kaznivih dejanjih. Skupno so sicer našteli že kar 20 ovadb, med njimi tudi številne anonimne. Kritikam se je že pred tedni pridružila tudi nemška opozicija, ki je mnenja, da bi moral predsednik podrobneje pojasniti posojilo, ki ga je očitno dobil po nižji obrestni meri od tržne.

Zavezniki pričakujejo pojasnila
Wulffa so sicer že leta 2010 v deželnem zboru Spodnje Saške zaslišali prav glede poslovnih odnosov z Geerkensom, a ne zaradi posojila, pač pa zaradi njegovega dopustovanja na Floridi decembra 2009. Wulff in njegova družina so namreč tja brezplačno leteli v poslovnem razredu, kar naj bi stalo 3.000 evrov. V skladu z deželno zakonodajo pa bi člani vlade lahko prejeli le darila v vrednosti do deset evrov.

"Če nemški predsednik osebno dvigne telefon in pokliče urednika ter pusti sporočilo, potem to ni to, kar pričakujemo od predsednika," je bil do Wulffovega dejanja kritičen namestnik Holger Zastrow, predsednik stranke Svobodnih demokratov (FDP), stranke v konservativni koaliciji nemške kanclerke Angele Merkel, tesne zaveznice Wulffa, ki je do zdaj predsednika zagovarjala. Tudi drugi konservativci pričakujejo, da bo predsednik pojasnil svoja dejanja.

Kredibilnost na udaru
Financial Times Deutschland piše, da bi moral Wulff zapustiti predsedniški položaj. "Če vse skupaj seštejemo, počasi postaja preveč. Njegova kredibilnost je pod udarom preobilja napak. Mož, ki nosi naokoli takšno breme, ne more več ostati predsednik," je bil oster FTD.

Podobno je zapisal tudi vplivni nemški Süddeutsche Zeitung, ki je v uvodniku navedel, da "zloraba medijske svobode kaže, da je predsedniški položaj preveč za Wulffa". "Mešanica naivnosti in nesramnosti, ki jo je prikazal Wulff, je šokantna," je dodal časnik.

Kaj tako norega pa še ne
Nekdanji urednik tednika Der Spiegel Stefan Aust pravi, da se zdi, kot da je Wulff "na misiji političnega samomora". "Še nikoli nisem videl kaj tako norega, kot je to," je dodal. Poznavalci menijo, da bo moral Wulff, ki je nekoč veljal za morebitnega tekmeca Merklove, oditi. "Nemški predsednik preprosto ne sme tako pritiskati na medije," pravi Peter Lösche, profesor politologije na univerzi Göttingen.

Merklova je do zdaj vztrajno branila svojega zaveznika Wulffa, v zvezi s tem pa je regionalni Weser-Kurier zapisal, da bo morala "kanclerka v določenem trenutku hladnokrvno preračunati, da njej in državi bolj škodi Wulff na predsedniškem položaju kot pa drugi predčasni odstop predsednika". Maja 2010 je namreč predčasno odstopil že Wulffov predhodnik Horst Köhler, zaradi kritik na račun njegove izjave, da je nemška vojska v Afganistanu tudi zaradi gospodarskih interesov.

"Predsednik ni nad pravom in zakonom"
Nemška televizija ARD je izpostavila, da Merklova po zadnji aferi s posredovanjem Wulffa molči, medtem ko je v preteklosti predsednika javno zagovarjala. Podporo predsednik očitno izgublja tudi v rodni Spodnji Saški. Namestnik vodje poslanske skupine CDU-ja v deželnem zboru Karl-Heinz Klare je za Hanoverschen Allgemeinen Zeitung dejal, da so ga poklicali številni člani stranke, vsi pa so bili nezadovoljni z Wulffovim ravnanjem.

Kritični so vedno bolj tudi opozicijski socialdemokrati (SPD). "Wulff je imel tri tedne časa, da razjasni očitke na svoj račun, a mu to ni uspelo. Noben predsednik ni nad pravom in zakonom. To velja tudi za svobodo medijev," je v Berlinu dejal vodja poslanske skupine SPD-ja Thomas Oppermann. Dodal je, da Wulff po vseh aferah ne more več nepristransko opravljati dolžnosti predsednika države.