Gre za energetski zakon o stavbah, ki narekuje, da se lahko z novim letom v stavbe vgrajujejo le ogrevalni sistemi, ki pridobijo najmanj 65 odstotkov energije iz obnovljivih virov.

Energetski zakon o stavbah ali zakon o ogrevanju stavb je v ospredju sporov, razprav, pomislekov, pojasnjevanj že štiri mesece in je od prvotne zamisli ministra za gospodarstvo Roberta Habecka iz stranke Zelenih doživel številne popravke in spremembe – predvsem pri izjemah in subvencijah.

Zdaj je bil, po mnenju koalicije, zrel za to, da ga potrdi parlament, a se je uprla opozicija. Eden od poslancev je na ustavno sodišče vložil pobudo, da se odločanje v parlamentu odloži, sodišče mu je 36 ur pred predvidenim odločanjem pritrdilo. Načrt vlade, da zakon sprejme po hitrem postopku, je propadel.

"Semaforska koalicija si je tega zelo želela, ker je po našem mnenju nujno, da državljani čim prej dobijo potrebno jasnost glede zakona, ampak odločitev sodišča v Karlsruhe obravnavamo z veliko mero spoštovanja," je sporočila Katharina Dröge iz koalicijske stranke Zelenih.

Habeck: Zakon je treba sprejeti zaradi podnebnih ciljev

Minister Habeck pojasnjuje, zakaj so toliko časa in energije vložili v pripravo tega zakona in zakaj ga je treba nujno sprejeti še letos: "Stara koalicija se je odločila, da bo Nemčija leta 2045 postala podnebno nevtralna. Tako se je odločila vlada Angele Merkel. To je čez 22 let. Nov ogrevalni sistem običajno deluje 30, 35, morda 40 let. Zdaj je treba le malo računati, da bi rekli, da ogrevalni sistem na plin ali olje, ki ga kupim v letih 22/23, ne ustreza tem podnebnim ciljem. To je protislovje, ki ga je treba rešiti."

Zakon o ogrevanju je nujen, vedno znova pojasnjuje minister Habeck. Poudarja tudi, da ni res, da morajo gretje menjati vsi, kot straši opozicija; ampak le tisti, ki ga vgrajujejo na novo ali za nove stavbe. Popravila starih so seveda dovoljena.

Zakon bo na urniku spet septembra, a zaupanje v vladno koalicijo je s s tem dodatno skrhano, podpora skrajno desni Alternativi za Nemčijo, ki spore le mirno opazuje, pa je medtem narasla na 20 odstotkov.