Zeleni, ki praznujejo 45 let obstoja, so že na evropskih volitvah dosegli hladen tuš, v zadnjih petih letih pa se jim je podpora prepolovila.
Na volitvah v deželna zbora v Turingiji in Brandenburgu Zeleni niso prestopili volilnega praga, na Saškem so dosegli zgolj 5,1 odstotka. Pred petimi leti na evropskih volitvah so s takratnima upoma, danes zunanjo ministrico Annaleno Barebock in vicekanclerjem, gospodarskim ministrom Robertom Habeckom navdušili 20 odstotkov volivcev, letos le še 11,9 odstotka. Zato sta odstopila vodji Zelenih Omid Nouripour in Ricarda Lang, ki je ob tem dejala, da "s prevzemanjem odgovornosti omogočava nov začetek".
Največji padec zaupanja so Zeleni občutili po tem, ko so spomladi 2023 v javnost prišli načrti gospodarskega ministra Habecka, da državljanom predpiše nakup podnebju prijaznejših ogrevalnih naprav. Habeck je po vrsti kriz precenil pripravljenost ljudi na še en državni poseg v njihova življenja.
Zeleni so poleg AFD-ja postali najbolj osovražena stranka. V njej sta sicer dve krili: levo in realpolitično. Potem ko je iz stranke izstopilo deset vodij zelenega podmladka, je postalo jasno, da se levo krilo šibi, in to hitro. Nova kandidata za vodenje stranke sta Franziska Brantner in Felix Branaszak, oba blizu pragmatičnemu kanclerskemu kandidatu Habecku, ki želi Zelene pripeljati v sredino in doseči volivce nekdanje kanclerke Angele Merkel.
Zeleni že zdavnaj niso več stranka ekoidealistov, pacifistov in protikapitalistov. Nasprotno. Pragmatični so pri vprašanju migracij, podpirajo dobave orožja Ukrajini, stavijo na podjetništvo. S kadrovsko preobrazbo se odpravljajo na tvegano politično pot, podpora volivcev na volitvah v Bundestag prihodnje leto ni zagotovljena.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje