Raslanu, nekdanjemu visokemu uslužbencu obveščevalne službe, so v Nemčiji sodili na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Ta omogoča pregon morebitnih vojnih zločinov, ki so jih tuji državljani zagrešili v drugih državah.

Obtožbe na račun 58-letnika zaradi zločinov proti človečnosti so se nanašale na leti 2011 in 2012, začetno obdobje državljanske vojne v Siriji. Raslan naj bi bil odgovoren za mučenje najmanj 4000 ljudi, od katerih jih je 27 v zaporu Al Hatib v Damasku umrlo. Očitke je ves čas zanikal.

Kot je zapisalo sodišče, je bil Sirec obsojen na dosmrtni zapor zaradi umora, mučenja, odvzema svobode, posilstva in spolnega napada. Kriv je tudi zajema talcev in spolne zlorabe zapornikov.

Raslanov odvetnik Yorck Fratzky je v odzivu na sodbo sporočil, da z odločitvijo sodnika niso zadovoljni. Napovedal je pritožbo.

Sojenje se je začelo aprila leta 2020, na zatožno klop pa sta takrat sedla dva obtoženca, poleg Raslana še Ejad Al Garib. Ta je bil nato februarja lani zaradi pomoči pri zločinih proti človečnosti obsojen na štiri leta in pol zaporne kazni.

Dvojico so po njunem begu v Nemčijo prepoznale žrtve mučenja in leta 2019 ju je prijela policija.

Več kot 80 prič

Na sojenju je nastopilo več kot 80 prič, vključno z 12 dezerterji iz sirskih vladnih sil in številnimi Sirci, ki zdaj živijo po vsej Evropi. Okoli deset se jih je udeležilo tudi razglasitve sodbe.

Pred poslopjem sodišča so se zbrali sirski aktivisti, ki so med drugim nosili transparente z napisi: "Kje so?" Ti se nanašajo na njihove sorodnike, ki so izginili v sirskih centrih za pridržanje.

To je bilo prvo sojenje, ki je neposredno povezalo domnevne zločine proti človečnosti s sirskimi oblastmi.

Bachelet: Prelomni korak

Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je v odzivu sporočila, da gre za prelomni korak. "To je prelomni korak naprej v prizadevanjih za resnico, pravico in odškodnino za hude kršitve človekovih pravic, ki so bile v Siriji storjene v več kot desetletju," je dejala. "To je jasen primer, kako lahko nacionalna sodišča zapolnijo vrzeli v odgovornosti za takšna kazniva dejanja, ne glede na to, kje so bila storjena," je dodala visoka komisarka.

Zgodovinska sodba je za žrtve, ki so bile zaprte in mučene v zaporih, majhen korak k pravici. "Sodba ne bo popravila zlomljenih src mater, katerih sinovi so bili ubiti med mučenjem. Prav tako ne bo predstavljala niti delčka bolečine, ki smo jo morali prestati," je dejal Omar Alshogre, ki je bil leta 2012, ko so ga vladne obveščevalne službe zaprle v zapor v Damasku, star le 17 let. Tam je preživel tri leta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Skupaj z drugimi priporniki je povedal, da je bil deležen vsakodnevnega mučenja, vključno z elektrošoki in odstranjevanjem nohtov na rokah.

Vodja Sirskega observatorija za človekove pravice Rami Abdel-Rahman navaja, da je bilo v zaporih oblasti ubitih in mučenih približno 105.000 ljudi, medtem ko je najmanj 150.000 drugih še vedno pridržanih ali pogrešanih.